Tradicionalne japonske hiše/vasi: Kiso, Takayama in Ainokura

by Katarina

Japonska je po eni strani zelo tradicionalna država. Po kulturi, obnašanju, templjih in tudi stavbah. Tradicionalne japonske hiše oz. stanovanja imajo tla iz tatamija (prepletene riževe slame). In to je tako že več stoletij. Še danes imajo določene hiše oz. določena stanovanj (ne vsa, seveda) po tleh tatami. In to niso neke res stare hiše oz. napol muzeji. Ne, ne. Tudi nove hiše še gradijo na ta tradicionalen način. Prav tako so recimo pri njih stene iz papirja. V starinskih hišah kot tudi nekaterih novejših. Roku kot arhitektu je bilo to še posebaj zanimivo, meni pa tudi. In tako sva si pogledala tri kraje, kjer najdemo zanimive japonske tradicionalne hiše. Ker sva potovala z avtomobilom, sva si lahko vse tri kraje pogledala v istem dnevu. Zapeljala sva se skozi Kiso Valley (Kiso-ji oz. dolino Kiso), si ogledala muzej na prostem v Takayami, za konec pa se sprehodila še skozi vasico Ainokura (ki je manj turistična verzija vasice Shirakawa-go), kjer ljudje še danes živijo v hišah, kritih s slamo.

tradicionalna japonska hiša, krita s slamo, spredaj je riževo polje. Vas Ainokura, Japonska

Tradicionalna japonska hiša v vasi Ainokura

Kiso valley (dolina Kiso)

Dan sva začela v kraju Matsumoto in se od tam odpeljala proti kraju Kiso v istoimenski dolini. Po tej dolini je nekoč (v obdobju Edo, kar pomeni med 17. in 19. stoletjem) potekala pot med Kjotom in Tokiem. Celotna pot se imenuje Nakasendo in je dolga preko 500km, vodi čez japonske gore, po njej pa so večinoma potovali peš. In seveda so ob taki poti nastali kraji, ki so popotnikom ponujali nastanitve in hrano. Ti kraji so ostali še do danes zelo dobro ohranjeni in sprehod med lesenimi hišami je kot sprehod skozi preteklost.

tradicionalna japonska vas Kiso-Hirasawa v Kiso valley

Kiso-Hirasawa

Midva sva si pogledala kraj Kiso-Hirasawa, prvi s severa, ko vstopiš v dolino Kiso. Kraj je znan predvsem po lakiranih lesenih izdelkih, ki jih tudi prodajajo v vsaki izmed trgovinic v kraju. Uradno je Kiso-Hirasawa odprt za obiskovalce od 9h zjutraj, midva pa sva prišla že malo prej. Če dodamo še tak turoben, oblačen in na čase deževen dan, si lahko predstavljate, da je bilo mesto res prazno. Za naju je bilo to idealno, saj sva se lahko v miru sprehodila po kraju in občudovala natančno leseno gradnjo, papirnate stene in kukala skozi izložbena okna.

tradicionalna japonska vas Kiso-Hirasawa

Lično urejeni japonski vrtovi oz. vhodne niše

Papirnate stene japonskih tradicionalnih hiš

Tele papirnate stene so posebno nenavadna stvar na Japonskem, zato je tu Rokova strokovna razlaga teh sten.

Vrata, okno, odprtine ali stene, ki so načeloma lesene izdelave z vmesnimi polnili iz debelejšega prosojnega papirja, se imenujejo Shoji. Služijo za razmejevanje tako notranjih prostorov kot ločevanje notranjosti od zunanjosti.  Zanimive so zato, ker poleg zavetrja preprečujejo direktno svetlobo v prostoru, hkrati pa omogočajo prenos indirektne naravne svetlobe. Na njih se  po navadi rišejo zanimive sence dreves, ljudi in objektov na drugi strani. Vrata po načinu Shoyi se zaradi nizke teže lahko drsajo le po lesenih utorih (brez ležajev), vrat pa se ne da zaklenit – tudi v hotelskih sobah :).

tradicionalna japonska hiša s papirnato steno

To zadaj je papirnata stena

Takayama

Takayama je prijetno mestece v Japonskih Alpah, znano po hida govedini (podobno posebna in dobra kot govedina kobe), onsenih in tradicionalnih hiškah. Za naju je bila glavna atrakcija Takayame pravzaprav njena okolica. Hida Folk Village je muzej na prostem na obrobju Takayame, kjer so predstavljene najrazličneješe tradicionalne japonske hiše. Hiše so iz različnih delov Japonske, kjer so jih razstavili, pripeljali sem in še enkrat postavili v njihovi osnovni obliki. Vse skupaj izpade kot kakšna mala tradicionalna vasica, kjer lahko vstopiš v vsako izmed s slamo kritih hiš in si pogledaš njihovo notranjost.

muzej na prostem s tradicionalnimi japonskimi hišami Hida Folk Village, Takayama

Hida Folk Village na obrobju Takayame

Skoraj povsod je po tleh tatami, na sredini se najde kakšno kurišče, naokoli pa so bile sobe. In v vse hiše greš lahko le bos. Kar pomeni, da se pred vstopom v hišo sezuješ in po mrzlih tleh (vsaj novembra so bila tla mrzla) hodiš le v nogavicah. Zato res priporočam tople nogavice v takem letnem času 😉 In na splošno nama je bila tale mini rekonstruirana vasica res zelo všeč.

Sama Takayama ima tudi zelo lepo ohranjen stari center mesta, ki izvira iz obdobja Meiji (meidži), kar je bilo od sredine 19. stoletja pa do začetka 1. svetovne vojne. Spet lahko vidimo minimalistične lesene fasade, nizke hiše, prikupne vhodne niše … Takayama je znana tudi po številnih pridelovalnicah sake-ja, tako da je tu res ogromno možnosti, da to japonsko alkoholno pijačo preiskusite. Midva sva sake preiskusila, pa tudi spoznala njegovo proizvodnjo že v mestu Kobe, zato sva to tukaj izpustila.

Tradicionalna japonska hiša z nasadom riža spredaj

Tradicionalna japonska hiša

Ainokura

Nedaleč od Takayame so tri bolj poznane tradicionalne vasice. Najbolj znana in najbolj obiskana je Shirakawa-go, potem pa sta tu še Suganuma in Ainokura. Midva sva se odločila za obisk slednje. Kaj pa je tu tako posebnega? Prvo: tradicionalna vas, ne samo ena hiša, ampak cela vas s slamo kritih hišk in riževih polj/nasadov pred njimi. Drugo: ljudje v teh tradicionalnih, s slamo kritih hišah še živijo!

vas Ainokura, tradicionalna japonska vas

Pogled na vasico Ainokura z razgledne točke

Obisk Ainokure na deževno popoldne je bil idealen. Točno tak, kot naj bi obisk tradicionalne japonske vasice bil. Miren, tih, rahlo mističen zaradi meglic. Žabe so se oglašale nekje v daljavi, midva pa sva ob približajočem se mraku hodila med tradicionalnimi, več sto let starimi hišami, kjer ljudje še danes živijo. Mimo naju so pritekli šolarji v uniformah, ki jih je avtobus ravno odložil pred vasico, tam na koncu vasice je neka tetka nekaj prekopavala na vrtu, ob hiši pa je imela “razstavljeno” raznorazno zelenjavo (buče, repa, korenje). Tako pristno in tako starinsko se je čutilo vse skupaj.

Vrtiček pred eno izmed s slamo kritih hiš v vasi Ainokura

Vrtiček pred eno izmed s slamo kritih hiš v vasi Ainokura

Tradicionalne hiše na Japonskem – katero se splača vasico obiskati?

Kaj od tega se res splača obiskati? Nama je bila Ainokura daleč najbolj všeč, saj se nama je zdela zelo posebna. Je pa morda nekoliko težje dostopna, če nimaš svojega avtomobila. Zelo dobra alternativa je tudi Hida Folk Village na obrobju Takayame, kjer so razstavljene podobne hiše, pa še res veliko jih je in lahko dobiš dober vpogled, kako so na Japonskem včasih živeli. Kiso valley nama je bila morda še najmanj zanimiva, saj se nama je zdelo, da sva podoben stil lesenih fasad že videla v Kjotu ter kasneje tudi v Kanazawi. Seveda pa imajo vsake oči svojega “malarja” in bo morda komu drugemu všeč druga stvar.

Pred eno tradicionalno japonsko hišo v vasici Ainokura

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena