Kobe beef (govedina kobe) v Osaki – najboljša govedina na svetu

382

Japonska je znana po odlični hrani. Med drugim imajo tudi zelo okusno govedino. Rok je velik ljubitelj zrezkov, zato sva se odločila, da si enkrat tekom tega potovanja privoščiva eno malo boljšo večerjo in poskusiva to posebno govedino. Na večerjo sva šla v Osaki v restavracijo: . To je majhna restavracija, vhod je skrit v ozki in temni ulici, brez kakšnega napisa. Če ne bi imela priporočila za to restavracijo, sama od sebe gotovo ne bi zavila tja notri. A še dobro, da sva vztrajala in poiskala to restavracijo, ker večerja tam je bila pravo doživetje. Okusna, to itak, ampak tudi kuhar je bil kuhar, izvajal je čarovnije (čisto prave!), vse je sveže pripravil pred nama. In cela večerja je bila res nekaj posebnega.

Govedina Kobe (Kobe beef)

Govedina Kobe je tip Wagyu govedine. Wagyu govedina pa je meso japonskega črnega goveda, ki ga lahko vzrejajo le v določenem predelu Japonske. Če smo natančni, je to v prefekturi (provinci) Hjogo, malo JZ od Osake, tam kjer je kraj Kobe. Glede tega, katero meso se lahko imenuje “Kobe beef”, torej govedina Kobe imajo zelo veliko pravil. Ena glavnih značilnosti tega mesa pa je ravno prava porazdelitev maščobe in samega mesa. Govedina Wagyu je nadpomenka za govedino Kobe. Wagyu govedo je lahko vzrejeno tudi izven meja prefekture Hjogo, a še vedno le v določenem delu države. Prav tako veljajo stroga pravila glede kvalitete mesa in porazdelitve mesa in maščobe.

Izkušnja in poskušina govedine Kobe v Osaki

Na spletu nekje sva zasledila priporočilo za Osaka Steakhouse Noda v Osaki (34.699367, 135.50152). Češ, da imajo res odlično hrano in da je tudi osebje super. Itak nisva vedela, kje bi sploh iskala dobro meso, zato sva verjela temu priporočilu, ga preverila na Googlu, kjer je bilo tudi ogromno dobrih mnenj o tej restavraciji in se odpravila tja. No, še prej sva tja poklicala in uredila rezervacijo. Za vsak slučaj, da ne bova ostala zunaj.

Prišla sva okoli 20h. V Osaki je bilo že temno in navigacija naju je zapeljala v neko temno in ozko ulico. “A si ziher, da je to prav?” me je Rok vprašal. Če bi bila v kakšni drugi državi, ki ni tako varna kot Japonska, gotovo ne bi zavila v to ulico. Tako pa sva pogumno zakorakala v temo. Na desni strani sva opazila številne vhode in povsod je dišalo po mesu. No, potem bo pa že prav, sva si mislila. Ko sva stopila bližje, sva videla napise nad vhodi. Hodiva gor in dol, primerjava napise z lokacijo restavracije … a “najine” restavracije nisva našla. Sva šla pač v eno, ki nama je delovala odprta in vprašala. Poslali so naju k sosednjemu vhodu, ki je bil brez napisa. No, saj sva skoraj našla :).

Čakala sta naju že dva pogrinjka in zgovoren kuhar. Le da ni znal nič angleško. On je čebljal po japonsko, vse nama je razložil, midva pa sva ga samo gledala. Na srečo je njegova asistentka znala par besed in smo se sporazumeli. Ker jaz načeloma ne jem mesa, sva se dogovorila samo za en obrok, ki sva si ga potem razdelila oz. sem jaz malo poskusila pri Roku. Obrok je sestavljen iz 4 hodov, cena pa je bila okoli 40€. Pač za vrhunsko govedino je cena taka, pa še niti ni visoka.

In potem sva se usedla za šank, kuhar pa je pred nama na vroči plošči začel pripravljati jedi. Vse je nekaj cvrčalo, dišalo, spretno je premetaval hrano, jo obračal, nalagal na ličen krožnik … Na neki točki je zrezek celo “zažgal”. Polil ga je z nekim gorljivim materialom in prižgal, da je nastal velik plamen. Ni dolgo trajal, meso pa je bilo na koncu ravno prav zapečeno. Omeniti pa velja, da nama je kuhar razložil, da on ne pripravlja govedine kobe, pač pa govedino wagyu. Za naju, nepoznavalca ni bilo razlike, hrana pa je bila naravnost odlična. Ne, beseda odlična je premalo. Božanska je bila! Tako mehka, topila se je v ustih, kombinacija okusov je bila popolna. Še meni je bilo meso dobro, pa kot rečeno, nisem ljubiteljica mesa.

Za piko na i pa je kuhar izvedel še nekaj čarovniških trikov, pri katerih sva tudi midva lahko sodelovala. Vse skupaj je bila odlična izkušnja in res popestritev najinega obiska Osake.

Osaka je tudi sicer čudovito mesto

Na splošno lahko rečeva, da nama je bila Osaka zelo všeč. Bolj kot Kyoto, če sva iskrena. Grad v Osaki je bil čudovit, sploh zvečer, ko je bil osvetljen ter obkrožen z rdečimi listki jesenskega javorja. Trgovina Yodobashi je nekaj najbolj odbitega kar sva kdaj videla. Toliko izdelkov v eni trgovini. Izbire čisto preveč, da na koncu ne veš, kaj bi sploh kupil.

V Osaki sva poleg res okusne večerje, ki je opisana zgoraj, poskusila še taiyaki (tajaki). To je sladica v obliki ribice, polnjena pa je s sladkim nadevom iz jabolk ali pa sladke mase iz rdečega fižola. Odlična zadeva!

Hkrati pa Osaka ni preveč turistična – vsaj občutka ni bilo takega. V Kjotu, kjer sva bila pred tem, se res čuti turizem in vidiš veliko tujcev. V Osaki pa sva večinoma videvala le domačine. Če bi še enkrat načrtovala potovanje, bi verjetno izbrala prenočišče v Osaki in se od tu peljala na ogled Kjota. Tako zelo všeč nama je bila 😉