Že res dolgo časa sem si želela na izlet v Köln. Zakaj? Ne vem, res, še sama ne vem, kaj me je tako navdušilo nad Kölnom. Nekaj je gotovo na tem, da je v Kölnu največja katedrala na svetu in me je gotovo zanimala. Moj oči je bil pred leti v Kölnu in mi prinesel podstavke za kozarce s fotografijo Kölna. En ta podstavek imam že nekaj let na svoji pisalni mizi in vsak dan gledam tisto katedralo. Tudi to je gotovo pripomoglo k moji želji po izletu v Köln. Pa to, da se mi zdi, da sem videla že kar nekaj krajev v Nemčiji, na tem zahodnem delu države pa še nisem bila. Letos se je končno pokazala priložnost in odpravila sva se na izlet v Köln. Le-tega pa sva združila še z obiskom Düsseldorfa in Bonna. Vsa tri mesta so namreč relativno blizu. Le okoli 30km narazen in vsako je po svoje zanimivo.
Izlet v Köln
Na izlet v Köln sva se odpravila poleti 2022, ko je Nemčija uvedla izredno poceni mesečne vozovnice za vlake po vsej državi. Za pičlih 9€ sva si lahko kupila vozovnico, ki je krila vse vožnje z regionalnimi vlaki po celi Nemčiji, pa tudi vse mestne avtobuse, tramvaje, podzemno železnico … in to v vseh krajih po Nemčiji. Kulsko, ane? No, ampak če bi z regionalnim vlakom potovala od doma pa do Kölna, bi to kar trajalo 🙂 Zato sva se z avtom zapeljala do Bonna, ga tam parkirala v kampu, od tam pa se dalje odpeljala z vlakom. Bilo je super. Brez skrbi za parkiranje, vožnjo po mestu, pa res ves javni prevoz sva lahko uporabila. Sedaj pa je čas za Köln! Da vam povem, kaj si pogledati v Kölnu v enem dnevu.
Kaj si pogledati v Kölnu?
Katedrala v Kölnu (Kölner Dom)
Prva stvar v Kölnu je bila seveda njihova katedrala. Kako tudi ne, saj je tik ob glavni železniški postaji, videlo pa se jo je že od daleč, ko sva prihajala v mesto. Katedrala v Kölnu je tudi največja znamenitost mesta in velja za najbolj obiskano turistično znamenitosti v celi Nemčiji. Mene je to dejstvo vsekakor presenetilo, saj sem bila prepričana, da so recimo Brandenburška vrata v Berlinu bolj obiskana oz. so večja znamenitost.
Katedrala v Kölnu je posvečena sv. Petru in je z višino 157m (najvišja točka zvonikov) druga najvišja cerkev v Evropi (takoj za še eno cerkvijo v Nemčiji in sicer Münstrom v Ulmu). Narejena je bila v gotskem stilu, kar pomeni visoke, špičaste poteze in ogromno nekih detajlov. Meni so take cerkve naravnost fascinantne. Koliko dela je bilo vloženega v to cerkev! Koliko “majstrov” je delalo, klesalo, dolblo, oblikovalo vse te vzorčke, ki so po celi fasadi cerkve, vse do vrha zvonikov, pa še po njeni strehi. Pač, noro. Tudi notri je cerkev podobno lepa in dih jemajoča.
Most Hohenzollernbrücke
Druga največja znamenitost Kölna je most Hohenzollernbrücke, ki je tik pred katedralo in skupaj nekako tvorita ikono mesta Köln. Most Hohenzollernbrücke stoji nad reko Ren je je menda najbolj prometen most v Nemčiji. Namreč, čezenj se na dan pelje več kot 1200 vlakov, potem pa so tu še vsi pešci in kolesarji … in verjemite nama, poleti tudi teh ni malo 🙂 Ime je most dobil po nemški plemiški družini Hohenzollern, na vsakem vogalu mosta pa stoji kip enega izmed kraljev/cesarjev Nemčije. Sprehod preko mostu po najinem mnenju ni nič posebnega, bolj ga je zanimivo skupaj s katedralo recimo z nabrežja reke Ren ali pa iz Köln Triangle razgledne ploščadi.
Kolumba Museum
Navadno nisva ljubitelja muzejev, ampak tegale si je pa Rok res želel obiskati. Muzej Kolumba oz. Kolumba Museum stoji na mestu nekdanje gotske cerkve, ki je bila tekom 2. svetovne vojne (tako kot večina Kölna) popolnoma porušena. Ko so gradili ta muzej, je bilo pravilo, da se nič od ruševin ne poruši in nič ne dogradi v smislu obnove. Kar je ostalo od nekdanje cerkve, so ohranili, ostalo pa so zgradili na novo na način, da se loči od ruševin, a vseeno paše skupaj. Zato je celoten muzej narejen iz sive opeke, ki se barvno ujema z ruševinami cerkve, a se od starejših opek tudi loči. Če sem odkrita, nama vsebina muzeja ni bila tako zelo zanimiva. Glavna nama je bila zasnova muzeja, ter “skrivni vrt” in ostanki cerkve. Umetnost v muzeju je nekaj, na kar se midva ne spoznava preveč 🙂 Vseeno je bilo tole gotovo vredno obiska.
Muzej kolonjske vodice
Kolonjska vodica izvira iz Kölna. Sedaj, ko sem to napisala, zveni logično, kajne? Kaj pa prej, ste pomislili na to povezavo? V centru Kölna je muzej Fragnance Museum Farina-Hause, kjer si lahko pogledate, kako je Johann Maria Farina v 18. stoletju izumil kolonjsko vodico, zraven pa se sprehodite še skozi prostore s pohištvom iz tistega časa.
Stari center mesta
Köln je bil med drugo svetovno vojno praktično popolnoma porušen. Zavezniki so se lotili uničevanja Nemčije in jim je to kar dobro uspelo. Tako je bil uničen tudi večji del starega mestnega jedra v Kölnu. Ampak Nemci se niso dali in so mesto obnovili. Priznam, da, ko sem to prebrala, mi stari center mesta ni bil več tako zanimiv, saj ni iz srednjega veka, pač pa le iz časa po 2. svetovni vojni. A vseeno. Stari center je poln ozkih uličic, tipičnih nemških hiš, na obrobjih pa stojijo še nekdanja mestna vrata.
Alt St. Alban
Ko že govorimo o ruševinah … ruševine cerkve sv. Albana (ne vem, če je to pravi prevod) so tudi nekaj zanimivega in vrednega obiska. Od cerkve je ostalo nekaj gotskih obokov in stebrov. Dovolj, da veš, da je bila to nekoč cerkev. In dovolj, da te spomni, da v vojni ni prizanašanja. Ne glede na to, kdo je “dober”, kdo je “slab”, več sto let stare stavbe so uničene, življenja izgubljena … Za koga? Za ideale politikov, na žalost.
Razgled na Köln
Eden boljših razgledov na katedralo v Kölnu je iz Köln Triangle – razgledne ploščadi na vrhu stolpnice. Nič bistveno slabši pa ni tudi razgled z obrežja reke Ren. Tam sva se midva večkrat v dnevu ustavila, posedela, popila kaj in samo občudovala katedralo, promet na mostu, promet na reki in uživala poletno vzdušje te nemške metropole.
Če bi imela nekoliko več časa, bi se odpravila še na vožnjo z ladjico po reki Ren. Tile “cruise” so izgledali zelo zabavni, glasba, ljudje so plesali na ladjah … tako zelo nemško 🙂 Če še koga to zanima, je tule nekaj predlogov:
Za zaključek: Max Stark
Za zaključek dneva raziskovanja Kölna, sva šla še nekaj pojest v tipično nemško restavracijo: Max Stark. Nahaja se nedaleč od katedrale, praktično še vedno v centru mesta. Cene so zelo znosne, hrana pa je res tipično nemška. Odkar sva prišla v Nemčijo, sem sanjala o “Kartoffelsalad” (nemško krompirjevo solato) in tule sva jo končno dobila. Pa še kakšno klobaso za Roka so tudi imeli, pa jabolčnik (Apfelschorle) in pivo, kot se za Nemčijo spodobi 😉 Idealno za zaključek dneva, preden sva se z vlakom odpravila nazaj v kamp pri Bonnu.
2 komentarja
Katarina,zelo mi je všeč tvoj blog,Köln,,si fantastično opisala.Trenutno,oziroma,bil sem tam,sedaj po Renu plujemo za Nizozemsko.Katedrala pa,bil sem vsaj stokrat tam pa se vedno vračam in vedno kaj novega odkrijem na njej.To ni samo katedrala je mnogo več.
Si pa tako fino opisala to mesto da te moram pohvaliti in tudi foto reportaže so odlične.
Oprostita,Tudi Rok vidim je dal svoj prispevek.Oba sta odlicno celoten blog izpeljala.Pa vidim da smo si zelo podobni o razmisljanjih pred vsem to z televizijo in radijem.Jaz jih vecč ne prebavljam ☺️