Peking v enem dnevu (med prestopom)

97

Peking je ogromno mesto z okoli 20 milijoni prebivalci. Ali je potem sploh smiselno, da si za tako veliko mesto vzameš le en dan? Seveda je! Če potuješ po Kitajski in imaš več časa, si seveda za Peking vzemi več dni, če pa imaš – tako kot midva – v Pekingu le daljši prestop, pa bo seveda tudi en dan dovolj, da dobiš prvi vtis o Pekingu.

Prestop v Pekingu

Časovnica

Peking ima načeloma dve letališči. Midva sva letela z AirChina, ki je jeseni 2024 uporabljala letališče Beijing Capital International Airport (oznaka PEK). Zato se vse v tem prispevku nanaša na to letališče.

Beijing Capital International Airport je ogromno letališče, zato zna kar malo trajati, da prideš ven. Midva sva pristala ob 5h zjutraj, ko je bilo letališče še relativno prazno. Ker Slovenci ne potrebujemo več vize (za potovanja do 2 tednov), je za naju vse skupaj potekalo relativno hitro. V dobri uri sva bila že zunaj. Prtljage nisva prevzela, saj je bila avtomatsko poslana do končne destinacije. Sredi dneva, ko je več gneče bi si rajši rezervirala dve uri za postopke na letališču.

S taksijem je od letališča pa do centra mesta (recimo do Prepovedanega mesta) približno 1h vožnje.

Računajmo potem še enkrat toliko za nazaj. To pomeni, da nam postopki na letališču poberejo 4h našega prestopa, vožnja do centra mesta pa 2h. To je skupaj že 6h. Zato bi rekla, da je smiselno imeti vsaj 10h prestop v Pekingu, da se splača na ogled mesta. Za krajše prestope se bolj splača ostati na letališču. Če je prestop čez dan, priporočava obisk letališkega salona (vanj lahko prideš brezplačno, če imaš kartico Diners, več o tem pa preberi v ločeni objavi na blogu). V primeru, da imaš daljši prestop čez noč, pa preberi spodnji odstavek.

Hotel med prestopom

Ko boste rezervirali svojo letalsko karto in če imate v Pekingu dolg prestop čez noč, se je smiselno pri letalski družbi pozanimat, če vam pripada nočitev v hotelu. Midva sva prav poklicala v klicni center AirChina in so nama hotel uredili oni, brezplačno. V kolikor tega ne dobite, pa si za nočni ali pa res dolg prestop sami rezervirajte hotel. Res paše, da se lahko po npr. ogledu mesta stuširaš in malo zadremaš v pravi postelji, preden se podaš na naslednji dolg let. Nama je bilo tole res zlata vredno.

Midva sva bila v Kaisheng Xingfeng International Hotel, ki je od letališča oddaljen približno 15minut vožnje, ponuja zajtrk in prevoz z letališča do hotela in nazaj. Hotel je lep, čist in funkcionalen. Midva sva se bala, kam bova prišla, ampak sva bila pozitivno presenečena. Pa tudi drag ni. Če boste iskali hotele na Kitajskem, priporočava uporabo spletne strani Trip.com, booking in podobni namreč na Kitajskem niso ravno priljubljeni.

Peking v enem dnevu – kaj si pogledati?

Ena možnost je izlet do Kitajskega zidu – to sva opisala v ločeni objavi. Druga možnost pa je ogled mesta Peking. In spodaj je opis najinih ogledov v Pekingu v enem dnevu in potem še nekaj praktičnih nasvetov.

Prepovedano mesto

Glavna znamenitost Pekinga je Prepovedano mesto in zato je to verjetna prva stvar, ki se jo splača pogledat. Prepovedano mesto je nekdanja cesarska palača, ki je bila domovanje kitajskih vladarjev več kot 500 let. Prepovedano mesto je ogromno (720 000 m2), pač mesto v malem, zato si zanj vzemite vsaj 2-3h.

Vstopnice za Prepovedano mesto je potrebno kupiti vnaprej, na licu mesta ni blagajne, pa tudi razprodane so hitro. V prodajo gredo vstopnice en teden prej. Kupiti se jih splača na uradni spletni strani (povezava), če pa jih zmanjka, pa preverite še pri GetYourGuide ali Klook. Uradno se prepovedanemu mestu reče “Palace Museum” – to je tudi ime uradne spletne strani, na ostalih portalih pa ga najdete pod izrazom Forbidden City.

Ob vstopu v Prepovedano mesto morate imeti pri sebi nujno potni list ter čim manj sumljivih stvari (kakšni noži in podobne stvar), saj greš pred vhodom čez več kontrol tako potnih listov in vstopnic kot tudi nahrbtnikov.

Znotraj Prepovedanega mesta je več palač, templjev, soban in tudi muzejev, za katere se lahko dokupi dodatno vstopnico (cene sicer niso visoke). Ampak, če imaš samo en dan časa v Pekingu (ali samo par ur), potem bo že ogled glavnega dela zadostoval. Tam se premikaš skozi različne predele Prepovedanega mesta, greš skozi raznorazne portale, vhode, ob strani pa so potem razne sobane. Vse je gromozansko, polno neke simbolike in detajlov, pa seveda ima vse zelo zanimivo zgodovino. Midva sva si o Prepovedanem mestu nekaj prebrala v Lonely Planetu in si ga ogledovala s pomočjo tistih opisov. Ni pa slaba ideja, če imaš vodiča, sploh če te stvar zanima oz. če o zgodovini Kitajske ne veš veliko.

Tiananmen square

Tiananmen je precej velik trg nasproti vhoda v Prepovedano mesto. Znan je predvsem po svoji krvavi zgodovini. Namreč leta 1989 so imeli tu na tem trgu velike proteste, ki jih je oblast nasilno zatrla (tanki so povozili več deset tisoč ljudi). O tem se še danes na Kitajskem ne govori in je ta tema strogo cenzurirana. Samo povem 🙂 Je pa na trgu tudi mavzolej Mao Zetonga, pa še nekaj za kitajsko pomembni stavb ter spomenikov. 

Hutong (starodavne mestne soseske)

Hutongi so tradicionalne soseske v Pekingu, kjer so ozke uličice in nizke stavbe, za njimi pa vrtički, atriji. Žal jih je vedno manj, saj so marsikaterega porušili zaradi gradnje kakšne avtoceste, nakupovalnega središča ali stolpnice. A tisti, ki ostajajo so večinoma res pristni in dajo vpogled v tisto preprosto, vsakodnevno Kitajsko. Z avtom tja notri skorajda ne moreš, saj so ulice res ozke, splača pa se sprehoditi peš. Tam vidiš ljudi, ki npr. pometajo pred svojim pragom (dobesedno), se vozijo s kolesi, okrašujejo vhod v svojo hiško. Res take vsakodnevne, preproste stvari, ki jih sicer v mestnem vrvežu Pekinga ne vidiš. Ni treba iskat nekih posebnih hutongov, vsi so zanimivi za ogled. Midva sva se odpravila peš od Prepotedanega mesta do Drum Tower skozi enega.

Drum Tower in Bell Tower – Stolp bobnov in stolp zvonov

Po obisku Prepovedanega mesta sva se peš odpravila do Drum Tower in Bell Tower – dva pomembna stolpa v času cesarske Kitajske. Šla sva skozi eno izmed prej omenjenh sosesk – hutongov, kar je bilo tudi zanimivo.

Drum Tower je stolp z bobni, Bell Tower pa stolp z zvonovi. Oba sta služila za oznanjevanje časa v obdobju cesarstva. Zvonila sta ob različnih časih in tudi še danes se jih da slišati ob določenih urah (če jih ne preglasi mestni promet in reklame v okoliških trgovinicah). Možno se je tudi vzpeti na vrh, od koder se menda odpira lep razgled na mesto. Ampak midva sva ostala kar spodaj, saj se nama nekako ni dalo gor (to je posledica tega, da si mesto ogleduješ rahlo nenaspan, po 10h letu iz Avstralije).

Temple of Heaven (nebeški tempelj)

Južno od Prepovedanega mesta (in kar nekaj vožnje do tja), stoji eden najbolj impresivnih templjev na Kitajskem, kjer so cesarji opravljali obrede za dober pridelek. Največja znamenitost je okrogli oltar, modro ploščad in dvorano molitve za dobro letino. Vstopnice za ta tempelj se da kupiti tudi na licu mesta (ali preko spleta). Se pa splača vzeti polni paket, saj v najbolj osnovni in najcenejši vstopnici ni vključen sam tempelj, pač pa le vrtovi naokoli.

Podobno kot Prepovedano mesto, naju je tudi tu navdušila količina detajlov po fasadah in v notranjosti templjev. Res samo stoj in glej. Pa dejstvo, da se Kitajke (podobno kot tudi Japonke) oblečejo v tradicionalna oblačila in v neke vrste narodnih nošah hodijo na ogled teh znamenitosti. Večinoma so tudi zelo vesele, če jih fotografiraš, kar zna bit zanimiva priložnost in lepa fotografija.

Nasveti za potovanje po Pekingu

Plačevanje

Gotovine v Pekingu ne potrebuješ. Tudi kartic ne. Potrebuješ pa aplikacijo AliPay. Vnaprej si jo nastavi, vanjo vnesi podatke svoje kartice (recimo Revolut) in potem lahko s tem plačuješ res povsod. Sicer pa Peking ni drago mesto, vsaj nama se ni zdelo. V enem dnevu sva za vstopnine za oba skupaj dala 18€, prav toliko pa tudi za prevoz s taksiji (peljala sva se od letališča do centra mesta, znotraj mesta in še nazaj).

Prevoz po Pekingu

Peking ima odličen javni prevoz. Vozovnico za podzemno železnico se da kupiti na avtomatih z gotovino ali preko Alipay. Prav tako lahko že v aplikaciji AliPay kupiš vozovnico za podzemno železnico. Seveda v mestu obstajajo tudi tramvaji in avtobusi, a je podzemna železnica najbolj enostavna za uporabo.

Sicer pa tudi taksiji niso dragi. Na Kitajskem se uporablja aplikacijo Didi (jo najdeš znotraj AliPay), ki je podobna kot Uber. Z njo naročiš taksi od točke A do točke B, plačaš preko aplikacije … vse štima. Edino premiki po Pekingu z avtom znajo biti kar počasni.

Prenos podatkov, internet in VPN

Verjetno ste že slišali, da so na Kitajskem številne spletne strani, ki jih mi uporabljamo dnevno, zablokirane. Zato je v prvi vrsti potreben VPN. To je tak programček oz. aplikacija, ki vas na internet navidezno poveže v npr. Evropi, tudi če ste dejansko povezani na kitajski internet. Z VPNjem lahko potem uporabljate splet kot doma. Midva sva imela VPN Surfshark (prvi mesec je brezplačen) in sva bila z njim zadovoljna.

Za to, da lahko tale AliPay vedno uporabljaš, pa potrebuješ še prenos podatkov. Midva sva zakupila e-sim preko aplikacije Airalo in lahko potrdim, da je delovala brez težav in ta e-sim ima tudi že “vgrajen” VPN, tako da ob uporabi ni težav z zablokiranimi spletnimi stranmi. Če boste naročili Airalo, je tule še najina koda za nekaj evrov popusta: KATARI6961, povezava do aplikacije pa je tule.

Komunikacija in gneča

Na Kitajskem je znanje angleščine bolj redkost kot pa pravilo. Se pa večina ljudi znajde in zna zelo dobro uporabljati razne prevajalnike. Ali imajo prav zato namenjene naprave, v katero vsak nekaj pove, ta pa potem prevaja iz angleščine v kitajščino (ali obratno), sicer pa, če boste imeli VPN, deluje tudi Google Translate.

Še eno stvar je treba omeniti: na Kitajskem je vedno in povsod gneča. Samo pripravite se na to, da je načeloma povsod polno ljudi, da se je treba drenjat in da Kitajci niso tako uglajeni kot recimo Japonci.

 

Midva sva preživela lep in zanimiv dan v Pekingu, čeprav priznam, da sva bila kar utrujena in precej premražena. Še zvečer sva bila v Avstraliji, kjer je bilo 30°C, naslednje jutro, po 11h na letalu in z bolj malo spanja, pa sva prišla v sicer sončen a ledeno mrzel Peking. Bilo je okoli ničle, pa še pihalo je. Zato sva si pogledala kakšno stvar manj oz. bolj na hitro. Ampak na Kitajsko bova itak enkrat prišla še tako – zares 🙂