Saška Švica – odbita pokrajina na vzhodu Nemčije

1,7K

Saška Švica – jo poznate? Ste že slišali zanjo? “Kakšna Švica? A je to uradno ime? A je to v Švici?” … so najpogostejša vprašanja ljudi, ko sva jim povedala, kam greva oz. kje sva bila. Pa da takoj razložim: Saška Švica je ime nacionalnega parka v Nemčiji, kjer najdemo odbito, noro, nenavadno pokrajino. Tam namreč “domuje” peščenjak, izredno mehka kamnina, ki so jo voda, veter in ostali vremenski pojavi oblikovali v najrazličnejše oblike. Saška Švica ima svojo “sestrico” tudi na Češkem. Samo čez mejo se namreč ta pokrajina nadaljuje, le da se na Češkem imenuje Češka Švica. V tej objavi vam bova predstavila najin izlet v Saško Švico – kaj si pogledati v Saški Švici, katere pohodniške poti sva prehodila, kje parkirati, kako je z vstopninami in še kakšen drug nasvet.

Saška Švica – kje točno je to?

Dajmo najprej definirati, kje točno je ta Saška Švica. Povedala sem že, da je to v Nemčiji. Če pogledamo nekoliko pobližje, se Saška Švica nahaja v nemški zvezni državi Saška (Sachsen po nemško oz. Saxony po angleško). To je na vzhodu Nemčije, v bližini mesta Dresden (okoli 200km južno od Berlina), ter v bližini češke meje (okoli 150km severno od Prage).

Sedaj ste verjetno tudi že ugotovili, od kod ime. Saška Švica (Sächsische Schweiz po nemško, Saxony Switzerland po angleško) je dobila ime po deželi Saški in pa pač po državi Švici, ker so tam hribi. Čeprav si gore v Švici in Saški Švici niso nič kaj podobne, ampak vsaj nekaj visokega in špičastega je na sicer popolnoma ravnem delu Nemčije. Češka stran nacionalnega parka se v češčini imenuje České Švýcarsko oz. Bohemian Switzerland po angleško.

Kaj si pogledati v Saški Švici?

Znamenitost oz. posebnost Saške Švice so njene nenavadne, odbite gore, ki niso čisto nič podobne našim Alpam. Gore v Saški Švici so pravzaprav stolpi. Nekateri se držijo skupaj, spet drugi stojijo posamezno. Višina teh stolpov je okoli 300m nad tlemi oz. okoli 500-700m nad morjem. Kar sicer pomeni, da to niso neke ekstremno visoke gore, so pa definitivno impozantne. Predstavljajte si, da se pred vami dviga relativno ozek stolp in peščenjaka – in to kar 300m visoko! Torej, kaj si pogledati v Saški Švici? Gore, seveda! Spodaj bom naštela nekaj znamenitosti in opisala najin “hike”, pohod po Saški Švici.

Bastei Bridge

Most Bastei je verjetno najpogosteje fotografirana stvar v Saški Švici – z razlogom seveda! Gre za kamniti most, ki so ga postavili približno 300m visoko, tako, da povezuje nekatere izmed peščenjakovih gora (oz. stolpov).

Okoli Bastei Bridge je speljana krajša potka, ki je sestavljena iz tega starega mostu Bastei Bridge ter še nekaj novejših mostov in tako povezuje peščenjakove stolpe, obiskovalcem pa ponuja čudovit razgled. Razgled na reko Elbo (Labo) spodaj, na ostale peščenjakove strukture, na sam most, na mizasto goro Lilienstein …

Vstopnine ni, je pa parkirnina. Cena za 3h parkiranja je 5€. 3h zadostuje za ogled Bastei Bridge in vseh razgledov, ki jih sprehajalna potka ponuja. Najboljši čas za obisk je zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldan, ko je svetloba najlepša, obiskovalcev pa najmanj.

Lilienstein

Lilienstein je 415m visoka mizasta gora ob reki Elbi (Labi) in je ikona nacionalnega parka Saška Švica. Načeloma so tu naokoli peščenjakove gore oz. stolpi, mizastih gora pa je zelo malo, zato je Lilienstein taka posebnost. Njegovo izrazito obliko se zelo lepo vidi z razgledne ploščadi pri Bastei Bridge. Da pa se na Lilienstein tudi vzpeti (del vzpona je plezanje po jeklenih lestvah, ampak nič nevarnega).

Utrdba Königstein

Že iz Bastei Bridge se v daljavi vidi utrdbo, ki stoji nasproti Lilienstein-a. To je Königstein – ena največjih ohranjenih utrdb v Nemčiji in tudi Evropi! Tako kot Lilienstein, je tudi ta utrdba na mizasti gori nad reko Elbo (Labo). Midva v samo utrdbo nisva šla, sva jo pa občudovala od zunaj – tako iz Bastei Bridge, kot tudi kasneje, ko sva se peljala pod njo oz. mimo nje proti Dresdnu.

Z ladjico po reki Labi

Zelo prijeten način za ogled Saške Švice tako “na easy” je vožnja z ladjico po reki Labi. Tak izlet traja cca 2h (seveda lahko tudi več) in je lahko enosmeren ali pa povraten, odvisno od ponudnika. Ti izleti z ladjico se navadno začnejo v nemškem kraju Bad Schandau, ki je tudi sicer središče turizma na nemški strani tega narodnega parka. Možne izlete preveri spodaj:

Schrammstein in Hohe Liebe

Mnogi pravijo, da je Schrammstein najlepši del Saške Švice in lahko bi se strinjala. Ampak, saj naju verjetno že malo poznate. Midva rada hodiva v hribe, pa tudi rada si pogledava stvari, ki niso najbolj turistično poznane. Tako sva namesto direktne poti do Schrammstein-a, ubrala pot naokoli in pri tem videla še nekoliko večji del nacionalnega parka Saška Švica, se vzpela na goro Hohe Liebe, na koncu pa bila tudi na Schrammstein-u. Vam spodaj opišem najino pot.

Pohodniške poti so v nacionalnem parku načeloma označene po barvah. Če torej želiš iz kraja Bad Schandau do Schrammstein-a, moraš slediti modri barvi oznak, če pa greš do neke druge gore, pa slediš npr. zeleni barvi. Ampak midva nisva sledila nobeni barvi, pač pa sva imela v navigaciji maps.me označene točke, ki so se nama zdele zanimive in potem po navigaciji iskala potke do njih. Izkazalo se je za odlično.

Najin trek, pohod po Saški Švici do Hohe Liebe in Schrammstein

Najin trek, pohod sva začela na brezplačnem parkirišču ob cesti (koordinate so: 50.90518, 14.206507), od tam pa sva se usmerila proti Osterturm – skupini peščenjakovih stolpov. Hodila sva vzdolž Südlicher Osterturm-a ter Nördlicher Osterturm-a proti Flakenstein-u. Tu sva prvič prišla res blizu peščenjakovim goram in bila seveda navdušena. Plezala sva po vseh možnih stopnicah in si jih ogledovala od blizu ter sanjala, kako bi midva tu lahko plezala (ampak plezanje po peščenjaku je precej specifično in se tega nisva lotila). Za Falkenstein-om sva zapustila prvo večjo skupino peščenjakovih gora in se skozi čudovit spomladansko zelen gozd podala proti gori Hohe Liebe.

Hohe Liebe je 400m visoka gora, na katero se da normalno vzpeti. To pomeni, da ni v obliki stolpa, pač pa je bolj hribu podobna, gor pa je speljana peš pot. S Hohe Liebe se odpre lep razgled na nacionalni park Saška Švica.

Od Hohe Liebe sva se podala nazaj proti Schrammstein-u. Na tej poti sva že morala nekje uporabiti jeklene lestve, ki so urejene za dostop do samega Schrammstein-a. Nič nevarnega. Ni to ferata, nobeno posebno varovanje ni potrebno. Le počasi gre, kadar je veliko ljudi. Schrammstein je bil lep in zanimiv, ampak midva ne bi bila midva, če ne bi zlezla še nekam naprej. Po navigaciji sva se usmerila proti Müllerstein-u, od koder sva imela verjetno najlepši razgled v celi Saški Švici. Povedati pa velja, da do tja ni tako preprosto priti. Pot je sicer kratka, ampak na mestih zelo “zračna”, prepadna. Na dveh delih pa sva morala celo malo poplezati med posameznimi peščenjakovimi stebri.

Od Müllerstein-a sva se samo še vračala nazaj proti avtu. Na tej poti sva prehodila “slavni” Schrammsteintor – pot po številnih jeklenih lestvah, a za dol ni bila nič tako zelo posebna. Verjetno zato, ker sva morala predvsem veliko čakati, saj so ljudje množično hodili v nasprotno smer.

Za celoten ta krog sva potrebovala 3,5h. Ampak to je bilo res lahkotno pohajkovanje z veliko postanki za fotografiranje. Garmin pravi, da sva na poti naredila 9,23km in okoli 600m vzponov.

Kaj si pogledati v Češki Švici?

Na drugi strani meje, na Češkem sva si pogledala manj stvari. Razlogov za to je bilo več: vreme, uničena pokrajina (ogromno, res ogromno podrtih dreves) ter drago in omejeno parkiranje.

Pravčická brána

Najbolj poznana stvar v Češki Švici je Pravčicka Brana – to je največji peščenjakov naravni most v Evropi. Ok, vedno lahko najdeš neko primerjavo, da je stvar najlepša ali največja. Ampak lahko nama verjamete, da je Pravčicka brana res velika. Notranje mere tega naravnega mostu (ali pa okna) so 16m v višino in 8m v širino. Kar je tako kot ena velika hiša!

Izhodišče za to naravno okno naj bi bilo tik ob cesti, a ko sva prišla tja, sva našla le ogromno znakov za prepovedano parkiranje, zaprto pohodniško pot (odpre se šele ob 10h dopoldne, midva pa sva bila tam ob 8h, saj je bil kasneje napovedan dež), ter blagajno, kjer kupiš vstopnice. Ugotovila sva, da je treba avto parkirati ali v kraju Hřensko (2km od začetka poti) ali pa v Mezni Louka (4km). Ker nisva imela ne časa, da bi čakala do 10h, niti vreme ni kazalo, da bi zdržalo do takrat, sva se samo na hitro peš podala na bližnji hribček in si Pravčicko brano pogledala od daleč. In čeprav sva bila daleč, je bila videti naravnost veličastna.

Nasveti za obisk Saške Švice

Za konec pa še nekaj nasvetov za obisk Saške Švice oz. Češke Švice. Midva sva bila tam konec aprila, z avtom in šotorom – toliko, da boste vedeli, kakšna je najina podlaga za pisanje.

• Izhodišča vseh pohodniških poti so izredno dobro povezana z javnim prevozom (vlakom, tramvajem, avtobusom).
• Parkirišča so draga in hitro se zapolnijo. Na nemški strani priporočava, da štartate zgodaj in poiščete kakšno brezplačno parkirišče, na češki strani pa itak nimate izbire, ker so stvari zjutraj zaprte. Smiselno se je pozanimat, če vozi javni promet od vaše nastanitve do izhodišča.
• Na češki strani je turističen kraj Hřensko, kjer je največ nastanitev in ostale turistične ponudbe. Na nemški strani pa je tak kraj Bad Schandau, pa tudi Rathmannsdorf.
• Verjetno ni treba poudarjati, da je Češka cenejša kot Nemčija. To velja za nastanitve (kamp je skoraj polovico cenejši!), bencin in tudi hrano. Nemška stran pa je bila nama bolj prijetna, ker je nacionalni park pač odprt (nimajo odpiralnega časa tako kot na Češkem) in ker ne pobirajo vstopnine.
• Koliko časa za obisk? Pohodniških poti je res ogromno, tako da lahko v Saški Švici preživite tudi cel teden. A realno po mojem 2-3 dni zadostuje. Midva sva si vzela 2 dni, a potem zadnji dan skrajšala zaradi vremena.

Nama je bila Saška Švica noro všeč. Tako nenavadna, drugačna pokrajina, pa tako blizu – 8h vožnje iz Ljubljane (za naju je to blizu 😀). Priporočava za obisk, ne bo vam žal.