Erevan ali Jerevan (Yerevan po angleško) je glavno mesto Armenije in je verjetno kraj, kjer bo večina popotnikov (vsaj tistih, ki v Armenijo priletijo z letalom) začela potovanje. In dobra novica je, da se da že okoli glavnega mesta videti res veliko zanimivih stvari. Od starodavnih samostanov in cerkva pa do zasneženih gora in globokih sotesk. Midva sva potovala z najetim avtomobilom in sva si tole pogledala v dveh dneh (plus čas za ogled samega glavnega mesta Erevan).
Znamenitosti v okolici Erevana
Soteska Garni (Garni gorge, Symphony of the Stones)
Prva stvar, ki sva si jo pogledala v Armeniji, je bila prekrasna soteska Garni oz. po angleško Garni gorge. Najdemo tudi ime Symphony of the Stones (simfonija kamnov). Gre namreč za sotesko, kjer so stene iz bazaltnih 6-kotnikov. Kot npr. na Islandiji! Samo da smo v Armeniji in da je obiskovalcev res malo. Midva sva bila tako zgodnja, da je bila cesta v sotesko še odprta in sva se notri zapeljala kar z avtom. Ko sva odhajala, pa so zapornico že spustili in je bil dostop možen le še peš. Ne glede na to, ali greste peš ali z avtom, vzemite si dovolj časa za občudovanje te lepote. Ker so so metri in metri, kilometri
pečin z bazaltnimi 6-kotniki!
Oddaljenost iz Erevana: 30km, pol ure vožnje, če ni zastojev v mestu
Tempelj Garni
Nad sotesko se nahaja še istoimenski tempelj, ki datira v 1. stoletje po Kr. Že obdobje nakazuje na pred-krščansko dobo Armenije, izgled pa to samo potrjuje. Tempelj Garni je namreč tipičen grški tempelj in kot tak tudi velja za najbolj vzhodno grško-rimsko še stoječo stavbo in edino tako v Armeniji. Okoli in okoli templja so torej ionski stebri, notri pa najdemo nekaj mozaikov ter nekaj ornamentov. Tempelj naj bi bil posvečen armenski boginji sonca – Mitri. Preživel je armensko pokristjanjevanje in rušenje poganskih templjev, ni pa preživel močnega potresa v 17. stoletju. Kar nekaj stoletij je tempelj nato životaril v ruševinah, dokler ga niso leta 1975 obnovili v današnjo obliko. Lepa stvar, vredna hitrega obiska, vstopnina pa tudi ni draga.
Oddaljenost iz Erevana: 30km, pol ure vožnje, če ni zastojev v mestu
Samostan Geghard
Na koncu ceste, ki vodi iz Erevana proti soteski Garni, torej še malo naprej od te soteske in templja, se nahaja samostan Geghard. Armenski samostani so vsi malo “posebni”, drugačni kot smo jih morda vajeni pri nas. Imajo svojo posebno arhitekturo in zasnovo. Armenija je bila prva krščanska država na svetu in tudi njihovi samostani so vsi po vrsti izredno stari. Že v 4. stoletju je krščanstvo postalo državna vera v Armeniji in tako ostaja še do danes. Samostan Geghard naj bi ustanovili prav takrat, v 4. stoletju, ko je Gregorij Razsvetljitelj (Gregory the Illuminator) postal prvi vodja armenske apostolske cerkve in on je tudi ustanovil ta samostan. V času najinega obiska je bil samostan sicer v obnovi in ga je bil velik del zakrit z odri.
Midva sva se proti samostanu podala zaradi posebnega razloga: ob nedeljah dopoldne imajo tam mašo in med mašo se da slišati res lepo petje. Samostan je namreč postavljen ob skalo in kadar pevci in pevke pojejo v posebnih sobanah, ki so deloma v jami, se njihovi glasovi res lepo razlivajo naokoli. To nama je svetovala domačinka, ki sva jo spoznala na letalu proti Armeniji in zaradi tega sva svoj načrt potovanja malo priredila, da sva bila lahko tu na nedeljo. In petje res ni razočaralo. Armenske maše so precej dolge in “zakajene” (uporabljajo res veliko sveč in kadila), tako da nisva ostala do konca, le nekaj minut na začetku, a je bilo vseeno zelo lepo in doživeto.
Oddaljenost iz Erevana: 40km, 40 minut vožnje
Ečmiadzin (Vatikan Armenije)
Ečmiadzinska katedrala oz. verski kompleks je znan tudi pod imenom Vatikan Armenije. Nahaja se v mestu Vagaršapat, zahodno od Erevana, a sta mesti kar nekako povezani, tako da niti ne veš, kdaj se eno konča in drugo začne. Ečmiadzin je kraj, kjer je imel Gregorij Razsvetljitej videnje, kako se Jezus spušča z neba in trka v zemljo z zlatim kladivom. Kraj kjer naj bi se dotaknil tal, je tudi kraj, kjer so postavili cerkev. Ečmiadzinska katedrala je tako tudi prva katedrala, stolnica na svetu. Za Armence je ta kraj še danes izrednega pomena, za obiskovalca pa je verjetno zanimiva predvsem arhitektura, ki je sicer podobna ostalim samostanom po državi, le da vse veliko večje in bolj prostrano. Midva sva tu preživela relativno malo časa, a nama je bilo videno zelo všeč. Lahko pa si tu tudi več ur in še ne vidiš vsega.
Oddaljenost iz Erevana: 20km, 25 minut vožnje, odvisno od prometa v mestu
Zvartnost – ruševine katedrale in razgled na Ararat
Zvartnost ali Zvartnoc je še en kraj na obrobju Erevana, kjer se nahaja tudi istoimensko letališče. Katedrala Zvartnost je dandanes v ruševinah, a je vseeno izredno lepa. Od daleč deluje, kot da je bila okrogla, a menda je bil 32-kotna! Postavili so jo na kraju, kjer sta se prvič srečala armenski kralj Trindat III. in Gregorij Razsvetlitelj. Gregorij je bil tisti, ki je imel videnje in je začel v Armeniji promovirati krščansko vero, kraj Trindat pa je bil pač kralj in je kasneje določil, da bo celotna armenska kraljevina sprejela krščansko vero. In ker se je to zgodilo že okoli 4. stoletja, Armenija velja za najstarejšo krščansko državo. Ampak malo sem zašla … Dajmo reči še kakšno o katedrali Zvartnost.
Na lep, jasen dan se od tu že vidi armenska sveta gora Ararat, ki pa leži čez mejo v Turčiji. Ker je v Erevanu pogosto smog, se splača biti za ta razgled tu v hladnejših mesecih in pa zgodaj zjutraj. Zelo lepo je pogledati skozi ostanke obokov in stebrov te Zvartnost katedrale in v ozadju videti mogočno, zasneženo goro Ararat.
Oddaljenost iz Erevana: 18km, 20 minut vožnje
Jezero Kari in izhodišče za Aragats
Omenila sem že, da je armenska sveta gora Ararat pravzaprav v Turčiji, najvišja armenska gora pa ima podobno ime: Aragats in je visoka 4090m (njen najvišji vrh, ima jih namreč več). To sploh ni tako visoko in pot do gor je tudi tehnično čisto nezahtevna. Midva sva imela dobre namene, da bi se vzpela gor. A je konec oktobra zapadel sneg, midva pa s seboj nisva prinesla zimske opreme, tako da sva Aragats opazovala le od daleč.
Kakorkoli, do jezera Kari na višini 3185m se da pripeljati po lepi gorski cesti. Razgledi so že med potjo čudoviti, počasi sva se dvigala nad Erevan, pokrajina se je spreminjala v vedno bolj suho in travnato (nič več dreves), pri jezeru pa naju je konec oktobra pričakal še sneg. Šla sva en krog okoli jezera, se naužila prekrasnih razgledov na Aragats na eni strani ter Ararat na drugi strani, se malo okepala, naužila sonca in se potem po isti poti vrnila. Bo treba enkrat v toplejših mesecih v Armenijo, da se bova lahko vzpela prav na vrh Aragatsa.
Oddaljenost iz Erevana: 60km, 1h vožnje
Utrdba Amberd
Na poti do ali od jezera Kari je še ena zanimiva utrdba – utrdba Amberd. Danes v ruševinah, nekoč pa je bila to mogočna utrdba, ki je tu kljubovala času in številnim vojskam, ki so hodile tu mimo. Načeloma so jo dali zgraditi armenski vladarji in so jo uporabljali za svojo poletno rezidenco (to naj bi bilo okoli 10. stoletja). Kasneje so jo zasegli Turki in spremenili v vojaško oporišče, potem so jo spet zavzeli Armenci, nakar so prišli Mongoli in jo uničili. Šele v zadnjem stoletju so utrdbo spet odkrili in jo počasi obnavljajo. Zakaj je torej vredna obiska? Ker je pač na poti 🙂 in ker je zanimivo videt, kakšne so bile utrdbe v tem delu sveta v srednjem veku. In ja, bile so nekoliko drugačne, kot smo jih vajeni v Evropi.
Spomenik armenskih črk
Armenščina ima čisto svojo pisavo, ki se ne uporablja nikjer drugod po svetu. Razvili so jo že v 5. stoletju, jo od takrat malo popravili in danes ima armenska abeceda kar 39 črk. Načeloma je tako, da ena njihova črka pomeni eno našo črko oz. en glas.
Ob 1600. obletnici armenske abecede (kar je bilo leta 2005) so se odločili na obrobju Erevana postaviti spomenik izumitelju armenskih črk, Mesrop-u Mashtots-u (Maštocu). In tako so naredili kipe vseh armenskih črk ter jih postavili v bližino Maštocovega groba. Midva sva tja prišla ravno v času sončnega zahoda in bilo je prekrasno. Nizko sonce, tople jesenske barve, zasneženi Aragats v ozadju in lepe, večinoma okrogle črke. Na spletu sva poiskala sliko armenske abecede in potem poskušala identificirati vsak kip črke, na koncu pa sestaviti najini imeni. Zabavno in res lepo doživetje.
Oddaljenost iz Erevana: 35km, 30 minut vožnje
Samostan Khor Virap z najlepšim razgledom
Zgodaj zjutraj je tisti pravi čas za obisk samostana Khor Virap, ki leži južno od Erevana, tik ob turški meji. Najboljša stvar tega samostana je njegova okolica in razgledi. Namreč samostan Khor Virap stoji na manjšem gričku, ki se dviga iznad ravnice z vinogradi, v ozadju pa stoji mogočen Ararat. Obisk priporočava zjutraj, ko je zrak najbolj “čist” in se goro v ozadju vidi najbolj jasno.
Samostan Khor Virap je za Armence pomemben zato, ker je bil tu kar 13 let zaprt Gregorij Razsvetlitelj. Tisti, ki je imel videnje Jezusa, ki prihaja na zemljo (in sem ga opisala pri Ečmiadzinski katedrali in katedrali Zvatnost). No, ampak kralj Trindat III. ni bil takoj navdušen nad to novo vero in je dal Gregorija zapreti. 13 let kasneje je imel kralj hude psihične težave, tožil je, da ga napadajo demoni in Gregorij ga je ozdravil teh tegob. Posledično je kralj in nato celo kraljestvo sprejelo krščansko vero, samostan Khor Virap pa je pomemben spomenik teh dogodkov.
Oddaljenost iz Erevana: 45km, 40 minut vožnje
Pokopališče Noratus ali polje hačkarjev
Hačkarji so tipična armenska stvar, kot neke vrste stela, kamen, ki stoji npr. pred templjem, cerkvijo, samostanom ipd. in pripoveduje neko zgodbo. Armenski hačkarji so reliefni oz. izklesani, imajo tipično armenski križ, potem pa še razne motive kot so kakšne rosete, cvetlični motivi in podobno.
V kraju Noratus v bližini jezera Sevan se nahaja pokopališče Noratus, kjer je največje ohranjeno polje oz. zbirke hačkarjev. Hačkarjev je bilo po svetu oz. po Armeniji in okolici še veliko, a zaradi konfliktov v regiji številni niso preživeli. Npr. največje polje je bilo v Nakčivanu (današnji Azerbajdžan), a ga je azerbajdžanska vojska popolnoma uničila. Ogled tega pokopališča res toplo priporočava, saj so hačkarji nekaj takega, kar ne vidimo kar vsak dan. Pa še nasvet: zjutraj je sonce res nizko in direktno za hačkarji, tako da je malo smotano za ogled. Pojdite sredi dneva ali pa popoldne.
Oddaljenost iz Erevana: 95km, 1h 15minut vožnje
Samostan Noravank za sončni zahod
Samostan Noravank je najbolj oddaljena stvar iz Erevana. Nahaja se tik ob azerbajdžanski meji (ob meji azerbajdžanske enklave Nakčivan), v prekrasni soteski iz visokih rdečih pečin. Idealen čas za obisk je okoli sončnega zahoda, ko sonce posije v sotesko in že tako rdečkaste skale še dodatno obarva. Sam samostan nima tako posebne oz. pomembne zgodovinske vrednosti kot ostali samostani, ki sem jih do sedaj opisala, je pa vseeno lep za ogled in obisk.
Oddaljenost iz Erevana: 120km, 1,5h vožnje
Glavno mesto Armenije – Erevan (Yerevan)
Za konec pa še par besed o samem glavnem mestu Armenije – Erevan (oz napiše se tudi kot Yerevan), ki je bilo najino izhodišče za večino teh znamenitosti v okolici Erevana. Kaj naj rečem? Midva že tako nisva prevelika ljubitelja mest, Erevan pa sploh ni nič posebnega. Za ogled bi priporočila le dve stvari Kaskade in Muzej armenskega genocida. Sploh tale slednja stvar je res obvezna za vsakega popotnika v Armeniji.
Kaskade v Erevanu
Kaskade so kompleks stopnic, nadstropij, ploščadi, balkonov … ki povezuje dve soseski v Erevanu. Že od daleč se vidi, da je to tipična socialistična arhitektura. Stvar je pač megalomanska! Znotraj kaskad so tekoče stopnice, da se lahko malo lažje in hitreje vzpneš teh 300m visoko! V vmesnih nadstropjih oz. terasah so razni kipi, vodometi, razstave … pač ni da ni in tole si je res vredno ogledati.
Muzej armenskega genocida
Ali ste že kdaj slišali za armenski genocid? Redki so. Vsi vemo za genocid nad Judi tekom 2. svetovne vojne, ampak še pred tem se je dogajalo nekaj podobnega tu v Armeniji. Že od vedno je del Armencev živel v današnji Turčiji. Nekoč je bilo Armensko kraljestvo pač bistveno večje, potem pa so prišli Turki in ga del zavzeli. In tako so v svojo državo dobili res veliko število Armencev. Že tekom zgodovine so se jih poskušali postopoma znebiti, stvar pa je eskalirala tekom 1. svetovne vojne. Muzej armenskega genocida ima brezplačno vstopnino, nahaja se na obrobju Erevana in kot sem že omenila, je po najinem mnenju obvezna točka ogledov vsakega popotnika v Erevanu. Šele ko vidiš to, lahko razumeš Armenijo in Armence danes. Stvari, ki so se jim dogajale so grozljive, nepopisljive, a žal čisto premalo ljudi govori o tem in se izobražuje.
Za konec bi še omenila, da sva midva vse to prevozila z najetim avtomobilom. Z javnim prevozom bi sicer šlo za večino stvari, a bi trajaloooooo. Torej, če avtomobila ne boste najeli, se morda splača rezervirati kakšen organiziran izlet – sploh do soteske Garni in samostana Geghard, saj do tja javni prevoz ne gre. Preverite GetYourGuide, ki ga midva zadnje čase redno uporabljava, če najdete tudi zase kaj uporabnega: