Izlet po Andaluziji (bele vasice in kanjon Caminito del Rey)

183

Andaluzija je pokrajina na jugu Španije. Precej velika pokrajina z veliko znamenitostmi. A na voljo sem imela le podaljšan vikend, zato sva se s prijateljico odločili, da se osredotočiva na bele vasice Andaluzije, Gibraltar in kanjon Caminito del Rey. Mesto Sevilja (Seville) sem že obiskala pred leti, Cordoba, Malaga in Granada pa bodo počakale za naslednjič. Izlet po Andaluziji je bil torej vikend izlet na jug Španije.

Izlet po Andaluziji

Načrt potovanja po Andaluziji

Na kratko predstavim najin izlet po Andaluziji in kako sva si razporedili oglede po dnevih:

1.dan: zgodnje jutranji let iz Dunaja v Malago, prevzem najetega avtomobila, zajtrk na plaži v Malagi, nato pa vožnja do Caminito del Rey. Ogled kanjona Caminito del Rey ter vožnja do vasice Ronda.

2.dan: sončni vzhod sva dočakali v Rondi, se potem sprehodili še malo po tem čudovitem andaluzijskem mestu, nato pa se odpeljali proti belim vasicam Andaluzije: Setenil de las Bodegas, Olvera, Zahara de la Sierra in nazadnje še Jerez de la Frontera. Zvečer sva šli še na flamenco show in tapase s tipičnim sherry-jem.

3.dan: jutranja vožnja iz Jereza do Gibraltarja, vzpon na The Rock of Gibraltar, nato pa nazaj v notranjost Andaluzije, do modre vasice Juzcar. Na poti nazaj v Malago sva se ustavili še pri Castillo Manumento Colomares – gradu, ki je v bistvu spomenik Krištofu Kolumbu.

4. dan: sončni vzhod v Malagi, potem pa pot na letališče in let na Dunaj.

Znamenitosti Andaluzije

Caminito del Rey

Caminito del Rey v prevodu pomeni “kraljevi sprehod oz. kraljeva potka”. Gre za pešpot skozi sotesko Desfiladero de los Gaitanes in El Chorro v bližini Malage. Zaslovela je kot najbolj nevarna pešpot na svetu, danes pa je prava turistična atrakcija.

Do 19. stoletja je bila soteska dostopna le za kakšnega pastirja, potem pa so 1865 skozi sotesko speljali železniško progo, leta 1901 pa so začeli še z gradnjo hidroelektrarne. In takrat so zgradili tudi peš pot – predvsem za delavce, da so lahko dostopali do gradbišča. Leta 1921 je sotesko (sicer zelo na hitro) obiskal takratni španski kralj in potem so po njem poimenovali celo pešpot. Danes pa je to samo še turistična znamenitost, za katero je treba karte kupiti več dni vnaprej (rezerviraš jih tule). A je vredno? Je. Že okolica same soteske je čudovita. Iz Malage se dvigneš malo v hribe, med borovce, ki noro lepo dišijo, potem so tam še jezera in številni lepi razgledi na vzpetine. Sama pot skozi sotesko pa … traja približno 2h in ni čisto nič naporna, če si normalno fizično sposoben. Hodi se po balkonih, vklesanih v skalo, spodaj pa je do 100m praznine do same reke. Kar kul! Ni za tiste, ki se bojijo višine, ampak hkrati res poudarjam, da ni nič nevarnega. Cela pot je ves čas ograjena in zavarovana, tako da je naziv “najnevarnejša pešpot” sedaj le še za privabljanje turistov. Vedeti je treba, da je pot enosmerna, kar pomeni, da moraš po koncu sprehoda skozi sotesko še na avtobus do izhodišča.

Midve sva se vrnili navdušeni nad razgledi tako navzgor (proti visokim hribom), kot tudi navzdol (v globino soteske).

Bele vasice Andaluzije (Pueblos Blancos)

Andaluzija je znana po svojih belih vasicah, ki jim v španščini rečejo “pueblos blancos”. Izvirajo iz časov, ko so ta del Španije zasedli Mavri (Arabci iz severne Afrike). Vse te vasice so zgrajene v pobočje hriba z gradom na vrhu – na ta način so bile v dobrem obrambnem položaju. Dandanes so gradovi večinoma v ruševinah, vasicam pa dominira čudovita in mogočna španska cerkev, same vasice pa so prava turistična atrakcija. Tekom najinega izleta po Andaluziji sva videli ogromno vasic, saj naju je pot peljala mimo marsikatere, ustavili pa sva se v naslednjih: Ronda – največja med belimi vasicami, Setenil de las Bodegas – vasica postavljena pod skale, Olvera – nenačrtovana, a najlepša, Zahara de la Sierra – tudi lepa in podobna Olveri ter Juzcar, ki je pravzaprav modra vasica.

Ronda

Ronda je že pravo mesto in ne toliko vas. Glavna znamenitost Ronde pravzaprav niso bele hiške, pač pa most. Most Puente Nuevo (novi most) so zgradili konec 18. stoletja, stoji nad 120m globoko sotesko reke Guadalevin in povezuje dva dela Ronde. Poleg impozantnega mostu je v Rondi še najstarejša bikoborska arena in več manjših mostov. Midve s prijateljico sva prespali v Rondi, sončni vzhod pričakali na “balkonu” s pogledom na Puente Nuevo, nato pa šli še na krajši sprehod skozi mesto. Res prijetno in lepo v zgodnjih jutranjih urah.

Setenil de las Bodegas

Setenil de las Bodegas je znana predvsem zato, ker so številne bele hiške postavljene pod skale. Tako, da je recimo zadnja stena hiš kar živa skala. Navadno so te vasice postavljene na hrib – da so od daleč videle sovražnika in se lahko branile, tale Setenil de las Bodegas, pa je ravno nasprotno postavljen pod skale. No, sama vasica je sedaj že tako velika, da se razteza tudi še po hribu navzgor, ni cela po skalami. Če sem odkrita, mi je bila vasica Setenil de las Bodegas malo preveč turistična.

Olvera

Tole vasico sva zagledali od daleč, ko sva se vozili po Andaluziji in nama je bila tako všeč, da sva se odločili ustaviti pri njej. Olvera je prekrasna bela vasica z mogočno cerkvijo na sredini (oz. na vrhu), za njo pa stojijo ostanki mavrskega gradu. Ozke ulice, bele hiške, čudoviti razgledi na nasade oljk in relativno malo turistov. Meni je bila izredno všeč.

Zahara de la Sierra

Zahara de la Sierra je po videzu precej podobna Olveri, le malo bolj turistična je. Tudi Zahara de la Sierra ima mavrski grad ter cerkev, ki dominirata sicer majhnim belim hiškam spodaj. Najboljši razgled sva s prijateljico našli tik pred samo vasjo pri ruševinah utrdbe (stvar je označena tudi na GoogleMaps kot Mirador de Zahara de la Sierra).

Juzcar

Za konec sva si pustili vasico, ki ni več bela, pač pa modra. Juzcar so leta 2011 iz bele vasice spremenili v modro. Zakaj? Da bi naredili promocijo za premiero filma o Smrkcih! Takrat so sicer mislili, da bodo po izteku promocije vasico prebarvali nazaj na belo, a so se prebivalci odločili, da imajo rajši modro vasico. In tako je (p)ostala to modra vasica Smrkcev. Zanimiva za sprehodit, a morda malo preveč turistična za moje pojme.

Jerez de la Frontera s flamencom in sherry-jem

Jerez de la Frontera je mesto na jugu Španije, v zaledju sicer obmorskega Cadiza. In sprva sploh ni bil v najinem planu. A potem sva hitreje pogledali bele vasice, kot sva mislili in se odločili, da se zapeljeva še v Jerez de la Frontera. Mesto, ki je znano po flamencu in vinu sherry.

Načeloma je bila najina želja, da bi si pogledali proizvodnjo sherry-ja, a so bile vse vinoteke že zaprte oz. zasedene. Ok, potem pa greva na flamenco večer, kjer poleg večerje dobiš sherry – da ga vsaj poskusiva. Flamenco sva si šli pogledat v Tabanco el Pasaje, tipičen flamenco bar. Cena večerje je bila sicer zasoljenih 30€ na osebo, a sva “požrli” to vsoto in se usedli v prvo vrsto pred oder. Kasneje sva ugotovili, da bi lahko flamenco gledali tudi stoje (samo kakšen meter bolj stran), plačali pa bi samo kakšno pijačo. Torej, če želite videti flamenco in ne želite dati 30€ za večerjo, se samo ne usedite za mizo, pač pa stojte za mizami.

Kakorkoli, doživetje flamenca je bilo fenomenalno! Petje in ples … waw! Plesalka sicer ni bila ravno za “miss sveta”, ampak če si jo gledal v noge, si bil osupel, kaj je počela, kako hitro jih je premikala.

Gibraltar

Zadnji postanek na najini poti po Andaluziji je bil Gibraltar, ki politično spada pod Združeno kraljestvo in je opisan v ločeni objavi:

Izlet v Gibraltar – vzpon na Rock of Gibraltar in boj z opicami

Izlet v Andaluzijo – zaključek

Ko sem načrtovala tale kratek izlet v Andaluzijo sem kolebala med načrtom, ki vsebuje ogled mest Cordoba, Granada in Malaga ali roadtrip med belimi vasicami Andaluzije in obisk Gibraltarja. Odločila sem se za slednjo možnost, ker se mi je zdelo, da bova tako s prijateljico doživeli več raznolikosti. In vsekakor se je izplačalo. V treh dneh sva videli kanjone, morje, se vzpeli na The Rock of Gibraltar in se družili z opicami, obiskali flamenco šov, jedli tapase, pili sangrijo … vsekakor sva se imeli fino. Za ogled Cordobe in Granade pa bo treba še enkrat v Andaluzijo.