Največja ledena jama na svetu: Eisriesenwelt

30

Bila je deževna pomladna sobota. Kaj bi počela? Dela je doma itak vedno ogromno, ampak to nama nekako ne diši. Če se le da, izkoristiva vsak vikend za kakšen izlet ali športno aktivnost. Ampak v dežju so možnosti res omejene. Edino, kar lahko v naravi počneš nemoteno tudi, če dežuje, je obisk kakšne jame. Že dolgo sva si želela ogledati ledeno jamo Eisriesenwelt v Avstriji, v bližini Salzburga in tokrat je bila idealna priložnost. Na pot sva se odpravila s prijateljico Janjo in iz ogleda ledene jame smo naredili cel izlet. Po poti smo se ustavili pri parih gradovih, obiskali lokacijo iz snemanja filma Moje pesmi, moje sanje, si pogledali samo jamo, za konec pa se sprehodili še po slavnem Hallstatt-u.

Izlet v Avstrijo – cilj ledena jama Eisriesenwelt, vmes pa veliko postankov

Grad Landskron (Vajškra) pri Beljaku

Imate tudi vi kdaj tako situacijo, da se večkrat peljete mimo neke znamenitosti, ampak nikoli ni časa, da bi se ustavili? No, midva imava kar nekaj takih “znamenitosti” ob cestah. Recimo, kadar se peljeva proti Nemčiji, vedno gledava ob avtocesti v Avstriji gradove. “Joj, enkrat se morava ustavit in jih pogledat, ampak tokrat se nama mudi dalje.” In tako se že leta recimo voziva mimo nekega gradu pri Beljaku. Prav lepo se ga vidi z avtoceste in tokrat smo si rekli enako: “Joj, kako je lep, enkrat si ga je treba pogledati … čakaj malo, saj imamo čas!” In smo zapeljali dol z avtoceste in šli do gradu Landskron, po slovensko se mu reče Vajškra.

Gre za zanimiv grad na vzpetini nad Ossiacher See (Osojskim jezerom), severno od Beljaka. Sam grad – oz. kar je od njega ostalo datira v 14. stoletje, ko je eden izmed habsburških knezov kupil utrdbo, ki je že stala na tej vzpetini in jo dal predelati v grad. Danes je grad kot omenjeno v ruševinah, so pa v njih postavili več ograd/kletk za ujede, s katerimi tudi menda uprizarjajo predstave. Nama take stvari niso preveč všeč, tako da se tega nismo udeležili. Se pa da videti tam v ogradi recimo beloglave jastrebe. Nama je bilo kar malo hecno, saj sva te mogočne ptice nekaj dni prej opazovala v Srbiji (kanjon Uvac), kjer so prosto letele, tu pa so bile zaprte v kletko. V bližini je tudi zelo poznana atrakcija Affenberg (opičji hrib), kjer imajo japonske makaki opice.

Grad Hohenwerfen južno od Salzburga

Naš naslednji nenačrtovani postanek je bil grad Hohenwerfen, nad krajem Werfen. Tudi ta stoji na vzpetini tik ob avtocesti. Izkazalo se je, da je tudi zelo blizu ledene jame Eisriesenwelt, ki je bila naš cilj tega dne. Ker smo imeli še nekaj časa, smo se zapeljali še do tega gradu. Hohenwerfen je sestrski grad salzburškega gradu. Razdalja med njima je namreč le 40km (Werfen je namreč le 40km južno od Salzburga). Oba je dal postaviti salzburški nadškof nekje v 11. stoletju.

Do gradu se lahko povzpnemo peš ali pa z vzpenjačo. Mi smo šli seveda peš, saj je potka res lepa, vodi skozi gozd in zelo kratka. Po najinem mnenju ni potrebe po vzpenjači, razen za morda gibalno ovirane. Z gradu je lep razgled na okoliške gore (od tu se že vidijo Berthesgardenske Alpe, slavni Hochkönig se je sicer skrival v oblakih, smo pa videli nekaj ostalih gora). Za ljubitelje filma Moje pesmi, moje sanje pa naj povem, da se grad kot kulisa, ozadje tudi pojavi v filmu.

Če sem odkrita, sam grad ni nič tako posebnega, razgled z gradu je lep in pa pogled na grad in vzpetino pod njim, ter gore za njim, je pa še lepši.

Sound of Music trail Werfen – travnik iz filma Moje pesmi, moje sanje

Videli smo oznako za “Sound of Music trail Werfen” in se odpeljali pogledat še tole. Sound of Music je namreč angleški naslov za film Moje pesmi, moje sanje. Prišli smo do travnika z razgledom na grad Hohenwerfen ter gore v ozadju. Ta travnik je bil tudi uporabljen za snemanje filma Moje pesmi, moje sanje. Predvsem pa je bil na ta (presenetljivo) lep spomladanski dan travnik prečudovit. Visoke trave, žvrgolenje ptic, brenčanje čebel in čudoviti razgledi. Prekrasno!

Največja ledena jama na svetu – Eisriesenwelt

Končno smo se odpravili do našega edinega cilja ta dan (vse ostalo so bili naključni postanki). Eisriesenwelt je največja ledena jama na svetu, ki se nahaja na nasprotnem bregu reke Salzach od gradu Hohenwerfen. Ledena jama je podobna kraški jami, le da ima namesto kapnikov iz apnenca, kapnike in strukture iz ledu! Noro, kajne?

Ledena jama ima celo leto res nizke temperature. Poleti je največ 2 C, pozimi pa gre tudi do – 16 C. Ampak dejansko je leden le prvi kilometer jame. Dalje gre jama še 42km globoko. Ampak ta del ni tako zanimiv, ker je pač samo “navadna” jama in tudi ni odprt za obiskovalce.

Vstopnice za Eisriesenwelt

Vstopnice za Eisriesenwelt se splača kupiti preko spleta (povezava tu), saj so nekaj evrov cenejše kot na licu mesta. Ob nakupu vstopnic morate izbrati tudi želeno uro vstopa v jamo. Ta ura pomeni čas, ko pridete do parkirišča oz. do centra do obiskovalce. Od tam pa je potem še nekaj hoje in/ali vožnja z gondolo do same jame, ampak to potem ni več pomembno. Glavno, da ste ob času, ki je naveden na vstopnici pri jami.

Dostop do jame

Opozoriti velja, da za avtodome in večje kombije dostop do centra za obiskovalce ni mogoč oz. dovoljen. V tem primeru boste morali svojo hiško na kolesih parkirati spodaj, do centra za obiskovalce pa vas bo popeljal shuttle bus. Mi smo prišli z navadnim avtom, pa tudi na dan, ko ni bilo pretirane gneče, tako da smo z lahkoto parkirali tik pred vhodom.

Ko pokažeš svojo vstopnico, sledi pot do same jame. Najprej je cca 15-20 minut lahkotne hoje do spodnje postaje gondole. Če kupite vstopnico preko spleta, je gondola že všteta v ceno. Včasih se je dalo tudi preko spleta kupiti le vstopnico za jamo in si lahko malo privarčeval. Vendar pa je sedaj na voljo samo še “Combi Ticket” – torej kombinirana vstopnica. Kakorkoli, če želite peš, lahko namesto proti gondoli, zavijete levo in sledite peš poti proti jami. Ta del poti naj bi trajal cca 1,5h, na poti se naredi okoli 500 višinskih metrov, pot pa je strma in na mestih tudi izpostavljena. Torej, ni za vsakogar, je treba imeti vsaj malo hribovskih izkušenj.

Ko prideš z gondolo na vrh, sledi še naslednjih 20 minut hoje do same jame. Torej: ali greš celo pot peš: 20 minut + 1,5h + 20 minut, ali pa greš z gondolo: 20 minut + 10 minut vožnje + 20 minut. Nekaj časa traja, da prideš do jame.

Oprema za v ledeno jamo

Ne glede, kako vroče je morda zunaj, v jami je vedno LEDENO mrzlo. Logično, saj je ledena jama 😉. Tudi če se vam zdi še tako neumno, spakirajte si res tople obleke za v jamo. Mi smo imeli s seboj gojzerje in za notri debele nogavice. Za zgoraj pa smučarsko bundo (pa spodaj seveda topel pulover), kapo, šal in rokavice. In bilo nam je ravno prav. Ko smo se na topel dan pakirali in preobuvali pri centru za obiskovalce, se nam je zdelo kar malo neverjetno, da bo res tako mrzlo, a verjemite, že pred vhodom v jamo, smo si nadeli vse obleke!

Odpiralni časi

Omeniti velja, da je jama odprta nekje od konca aprila pa do konca oktobra. Pozimi je zaprta! Najbolj se splača priti na obisk v spomladanskih mesecih, ko so ledene strukture še najlepše, največje. Tekom poletja se vsaj nekatere malo stopijo oz. spremenijo svoj izgled.

Ogled ledene jame Eisriesenwelt

Ogled jame je voden. Imajo angleške in nemške skupine. Sami lahko izberete, kateri jezik bi želeli poslušati. Poleg oblek, ki sem jih že omenila, za v jamo potrebujete tudi kar nekaj kondicije. Namreč po jami se prehodi okoli 1400 stopnic! Midva imava načeloma kar nekaj kondicije, pa sva imela na koncu ture kar malo mehke noge, nekateri pa so res konkretno sopihali zadaj.

Na vhodu smo vsak tretji dobili starinske svetilke, da smo si z njimi svetili (morda ni slabo, če imate s seboj še svojo svetilko), malo pa nam je v jami svetil tudi vodič z magnezijem (magnezij gori z izredno močnim in svetlim belim plamenom). Jama sicer ni osvetljena, tako da je edina svetloba, ki jo osvetli svetloba naših svetilk.

Sama jama pa je preprosto čudovita! Kakšne strukture ledu so notri. Samo gledaš (če kaj vidiš v temi 😉). Led je ponekod debel tudi do 25m, ledene strukture (lahko bi rekli ledeni kapniki) segajo od stropa pa do tal, oblike le teh so tudi fascinantne! Prekrasno je!

Fotografiranje v jami navadno ni dovoljeno, ampak mi smo bili tisti dan precej majhna skupina, tako da so nam izjemoma dovolili. Bi rekla, da smo imeli srečo 😉.

Pravljični Hallstatt za konec

Za zaključek dneva smo se odpeljali še v pravljični Hallstatt. To je majhno mestece ob jezeru Hallstätter See, ki morda malo spominja na Bled. Velja za enega najlepših krajev na svetu, vpisan je tudi na UNESCO seznam. Ampak … nam ni bil čisto nič posebnega. Saj je lepa vasica to. Glavni trg ima več tipičnih lesenih hišk, pa nekaj cerkva je tam. Vendar pa nam res ni bilo jasno, od kod in zakaj ves ta “rompompom” okoli Hallstatta. Čisto vseeno bi bilo, če bi ga izpustili. No, privarčevali bi 4€/h za parkiranje.