Znamenitosti Katmanduja

1,1K

Katmandu je glavno mesto Nepala in odskočna deska za raziskovanje Nepala za večino popotnikov. Katmandu je veliko in precej umazano mesto, ki leži v kotlini na višini 1300m. Zato si navadno večina popotnikov želi čim prej dalje, čim prej v hribe. Tudi midva. A sva vseeno preživela kar 3 dni v Katmanduju (kar je za naju veliko za ogled mesta). Deloma sva bila tam tako dolgo zato, da sva uredila dovolilnico za treking, deloma pa zato, da ne bi zamudila letala domov in sva se rajši malo prej vrnila v Katmandu. Torej, katere so znamenitosti Katmanduja in kaj si pogledati v Katmanduju? Predstavim najine oglede v tem velemestu …

Znamenitosti Katmanduja

Boudhanath stupa

Prva stvar, ki sva si jo zares pogledala v Katmanduju je bila tale stupa. Stupa je budistično svetišče in čeprav je Nepal večinoma hinduistična država, ima tudi nekaj zelo pomembnih budističnih svetišč. Boudhanath stupa je ena največjih stup na svetu in najpomembnejša tibetanska stupa izven Tibeta. Vsi verjetno veste, da je Tibet po 2. svetovni vojni okupirala Kitajska, ki tamkajšnje prebivalstvo in njihovo vero vsa ta leta zatira. Zato so se številni Tibetanci izselili v sosednji Nepal, kjer nadaljujejo s prakticiranjem svoje vere.

Boudhanath stupa je res ogromna! Visoka je 36 – 40m (različni viri), premer pa ima približno 100m! Najboljši čas za obisk naj bi bil zjutraj in zvečer, ko pridejo menihi in ljudje opravit svoje molitve. Tudi midva sva prišla takrat. Gneča je bila sicer precejšnja, a je bilo zanimivo opazovati domačine pri njihovih obredih. Pa še eno stvar sva se hitro morala naučiti: okoli stupe se obvezno hodi v smeri urinega kazalca! Splača pa se povzpeti na balkon oz. streho bližnjega templja Tamang gompa, od koder so res lepi razgledi na stupo in ljudi spodaj.

Vstop v Boudhanath je za turiste plačljiv in znaša 1000 rupij.

Pashupatinath Temple

Takoj naslednje jutro sva se še pred zajtrkom odpeljala na vzhod Katmanduja, kjer stoji obsežen kompleks templjev, z eno besedo poimenovan Pashupatinath Temple (izgovori se pašpatinat). Gre za nekaj podobnega, kot je Varanasi v Indiji. Torej za kraj, kjer si vsak pravoveren nepalski hindujec želi umreti in biti “pokopan” oz. sežgan. Gre torej za najpomembnejše hindujsko svetišče v Nepalu, ki leži ob nepalski sveti reki Bagmanti. Tempeljski kompleks je posvečen bogu Šivi, ki je eden izmed glavnih hindujskih bogov.

Vstop v glavni tempelj, Pashupati Mandir, je dovoljen le hindujcem, ampak itak ni tempelj tisto, kar je tu zanimivo in vredno ogleda. Zanimivo je dogajanje – videti hindujski pogreb je pač nekaj res posebnega! Midva sva prišla zjutraj, ko so ob reko pripeljali prva trupla. Malo zaradi groze, malo zaradi spoštovanja sva se umaknila na drugo stran reke, k opicam, pod Gorakhnath Mandir (tempelj nasproti Pashupati Mandir-ja). Od tam sva potem opazovala, kako so truplo zavili v oranžno tkanino, prekrili z rožami tagetes (marigold po angleško) in ko je prišel čas, so mrtveca odnesli na t.i. ghat. To je tak balkonček nad reko, kjer so že pripravili “grmado” – velika polena so bila lepo zložena v kocko, na sredini pa je bila slama. Nosila s pokojnikom so nosili sinovi (oz. oče in bratje pokojnika, če pokojnik še nima otrok ali so le-ti mlajši). Blizu ghata so truplo preložili na “grmado”. Orientiran je moral biti tako, da je glava obrnjena proti goram, proti Himalaji.

Sorodniki so opravili še nekaj običajev, naredili nekaj krogov okoli pokojnika, potem pa je ali oče ali pa najstarejši sin vzel plamenečo trsko in podkuril. Menda je treba ogenj začeti v ustih pokojnika – tako nama je razložil mimoidoči domačin. Nadalje so pokojnika prekrili z vlažno slamo in tako zagotovili, da se bo žgal počasi. Menda hindujski sežig trupla traja okoli 3h. Na koncu ostane samo še nekaj kosov drv (in verjetno tudi človeka), kar se vse pomete v sveto reko spodaj. Bilo je nenavadno, malo srhljivo, ampak vseeno globoka izkušnja.

Vstop v ta tempeljski kompleks je za turiste okoli 1000 rupij.

Monkey temple (Swayambhunath)

Prej omenjeni Boudanath je najpomembnejše tibetansko budistično svetišče, tale Swayambhunath pa je najpomembnejše nevarsko (Newar-ska etnična skupnost v Nepalu) budistično svetišče. To svetišče, stupa, stoji na vzpetini na zahodni strani Katmanduja in ponuja lep razgled na celo mesto spodaj. Do tja je približno 45 minut peš (2,5km) iz Thamela – zanimiv sprehod, da vidiš še malo Katmanduja. Poleg pešačenja po ravnem te na koncu čaka še strm vzpon na hrib. Okoli 100 stopnic do vrha! Se kar nadihaš 😉 Potem te čaka plačilo vstopnine, ki je le okoli 200 rupij in si notri. Ampak razgled z vrha je vreden napora! Stupa je lepa, ima tiste tipične oči, naslikane pod rob strehe, ki gledajo v vse smeri. Tam so tudi številni molilni mlinčki, manjši templji, pa opice …

Swayambhunath so turisti poimenovali Monkey temple (opičji tempelj), ker na tistem hribu in okoli svetišča živi kar precej opic, pa še izgovoriti je lažje Monkey Temple kot pa Swayambhunath 🙂

Thamel

Thamel je predel mesta, kjer so ulice izredno ozke, kjer se taksiji in motoristi rinejo med pešci in kolesarji, kjer vedno nekdo trobi in na vsakem koraku nekdo nekaj prodaja. V Thamelu je tudi večina nastanitev za backpackerje in tako je Thamel za večino obiskovalcev prvi stik s Katmandujem oz. kar Nepalom.

Nama je bil Thamel prvo uro zelo všeč. Pač, tako … spet sva v Aziji! Spomini na najino prvo backpackanje po Aziji so prišli na plano in bila sva navdušena. Naslednjo uro (in vse ostale) pa nama je bil naporen. Ves čas moraš biti pozoren, kje hodiš, da te kdo ne povozi, vonjave so močne na vsakem koraku, glasno je, pa temno zaradi smoga!

Nastanitev je še vedno najugodnejša v Thamelu, a če želiš mir, potem rezerviraš hotel, ki ni na glavni ulici, pač pa nekje malo zadaj. Da vsaj tega trobljenja ne poslušaš celo noč 🙂

Narayanhiti Palace

Narayanhiti je nežno roza stavba v precej sodobni podobi – nekdanja kraljeva rezidenca. Zgrajena je bila namreč v 50-tih letih prejšnjega stoletja, posvetili  za uporabo pa so jo leta 1960, ko se je poročil takratni prestolonaslednik princ Birendra. Žal pa je v spominu večine Nepalcev ta palača zaznamovana, temna točka v njihovi zgodovini. Namreč, leta 2001 se je v tej palači zgodil umor celotne nepalske kraljeve družine. Uradno je vse člane družine in še nekaj služabnikov ustrelil takratni princ Dipendra, na koncu pa sodil še sebi. Neuradno pa je zadaj veliko teorij zarote, kaj se je res zgodilo, zakaj pomoč ni prišla prej, kdo je dejansko utelesil princa in pobil družino … Dandanes je to muzej, posvečen nekdanji nepalski kraljevi družini. Po tistem pokolu je namreč Nepal postal demokratična država s predsednikom na čelu.

Midva sva žal prišla prepozno, ko so muzej že zaprli, sva pa palačo lahko videla vsaj od zunaj.

Garden of Dreams

V bližini palače Narayanhiti je Kaisher Mahal – nekdanja rezidenca vojaškega veljaka Kaisher Shamsher Rana. Danes je del tega posestva v državni lasti in jo uporabljajo za upravne namene, zadaj pa je t.i. Garden of Dreams (Sanjski vrt), ki ga je Kaisher zasnoval po vzoru angleških vrtov. Vrt je obdan z visoko betonsko ograjo, ki ga ločuje od hrupne in prometne ceste. Vstop v vrt je kot da bi stopil v drug čas, drugo mesto. Kar naenkrat mir, tišina, ni več brnenja avtomobilov in motorjev, ni trobljenja, znajdeš se sredi oaze, obdan z drevesi, vodnjaki …

Menda naj bi vsak vogal vrta predstavljal en letni čas in tudi drevesa so bila zasajena tako, da je ob vsakem delu leta dozorel sadež vsaj enega drevesa. Vstop v vrt je sicer plačljiv, ampak nama je bilo tole res všeč in nama ni bilo težko plačati vstopnine 😉 . Malo miru v Katmanduju gotovo prija. Obisk Garden of Dreams je bil idealen zaključek drugega dne ogledov znamenitosti Katmanduja.

Katmandu Durbar Square (glavni trg)

Durbar square je neke vrste glavni trg, kraj, kjer stoji nekdanja kraljeva palača, okoli pa so številni veliki templji in je glavna znamenitost Katmanduja. Durbar square imajo vsa kraljeva mesta v Nepalu. Poleg Katmanduja je zanimiv in ogleda vreden Durbar Square še v sosednjem kraju Patan ter bližnjem Bhaktapur-ju. Midva sva si najprej pogledala Durbar square v Patanu in tega v Katmanduju sploh nisva nameravala obiskati. Potem pa sem prebrala, da tam še danes stanuje “živa boginja” in sva si premislila in šla na Kathmandu Durbar square.

Tudi za vstop v katmandujski Durbar square turistom zaračunajo vstopnino. Domačini se lahko mirno sprehajajo mimo, pa tudi vsi morebitni turisti, ki zgledajo podobni domačinom, kar pomeni, da praktično vsi Indijci in ostali južni Azijci pridejo notri brezplačno, mi belci pa odštejemo 1000 rupij.

Odkrito povedano, nama Katmandu Durbar Square ni bil nič posebnega. Mogoče zato, ker sva prej že videla veliko drugih templjev, obiskala Patan in Gorkho … Saj ni napačno, samo naju ni več tako navdušilo. Sicer pa je Kathmandu Durbar Square skupek res veliko različnih hindujskih templjev. Vsi so precej veliki, vsak je malo po svoje okrašen, ampak so vsi zelo podobni. V sredini stoji kraljeva palača, ob strani pa je Kumari Chowk – bivališče živeče boginje Kumari.

Kumari Chowk

Kumari Chowk je neke vrste palača oz. domovanje še živeče boginje Kumari. Gre za to, da hindujci verjamejo, da se boginja Teleju utelesi v mladi deklici (ki še ni v puberteti) in živi v njej do začetka pubertete. To deklico potem bo božje častijo. Izbranko nastanijo v  tej palači, jo lepo oblačijo, ji strežejo, punčka pa mora veliko moliti in se nekajkrat na dan pokazati obiskovalcem. Le enkrat na leto jo odnesejo ven iz palače. Pa še to v posebnih nosilih, da se njene božje noge ne dotaknejo tal. Ko deklica dobi prvo menstruacijo in s tem pride v puberteto, jo “odpustijo”, lahko se vrne domov k svoji družini, za utelešenje boginje Teleju pa poiščejo novo deklico.

Vse skupaj je malo zanimivo, malo bizarno … ampak vsa šla poskusit srečo, če se bo Kumari pokazala na svojem balkončku, ko bova midva tam. Čakala sva jo več kot eno uro in potem se je končno pokazala. Za nekaj sekund. Ni se nasmejala, samo ošinila nas je s pogledom in šla nazaj notri. Menda ti s svojim pogledom odgovori na tvoja neizrečena vprašanja. Ne vem … ne vem, če je dovolj dolgo gledala kogar koli, da bi kdo kaj izvedel od nje 🙂 Fotografiranje Kumari je strogo prepovedano, tako da za vizualno predstavo, preverite na spletu ali pa se odpravite v Katmandu 😉 .

Izlet v okolici Katmanduja: Patan

Patan je še eno izmed nekdanjih kraljevih mest v Kathmandu Valley (dolini okoli Katmanduja). Nekoč je bilo to ločeno kraljestvo, danes pa je Patan praktično predmestje Katmanduja. Drugo ime za Patan je Laliptur, ki se pogosto uporablja na zemljevidih.

Patan Durbar Square

Tole je bil za naju prvi Durbar Square, ki sva ga obiskala v Nepalu in seveda naju je navdušil. Gre za eno relativno kratko ulico, vzdolž katere so nanizani najrazličnejši hindujski templji ter nekdanja kraljeva palača. Tu sva si res vzela čas in si vse zelo natančno pogledala.

Kraljeva palača naju je navdušila s svojim izgledom. Grajena je bila iz opeke in črnega lesa, ki je pogosto izklesan v zelo lepe in detajlne elemente. Za naju je bilo to nekaj čisto novega in čudila sva se vsemu, kar sva videla. Palača ima številne prostore, številne vodnjake, upodobitve hindujskih bogov, stopnice na podstrešje, detajle … Brez težav sva bila tam notri eno debelo uro. Ostali templji so tako – za pogledat od zunaj, saj turisti (ne-hindujci) nimamo vstopa vanje.

Hiranyavarna Mahavihara (The Golden Temple)

Nedaleč od Durbar Square v Patanu se nahaja t.i. Zlati tempelj (Golden Temple). Gre za budistični tempelj, vendar se nama ni zdel pretirano zanimiv, saj zlata ni kaj dosti opaziti. Vse skupaj je precej temno in ozko. Edino ena udomačena želva je hodila tam naokoli. To je bila zanimiva stvar. Pa skupina šolark, ki naju je prosila za intervju in potem smo se seveda morali še ničkolikokrat fotografirat.

Mahabuddha

Za konec najinega izleta v Patan sva obiskala še tale mali budistični tempelj. Pritegnil naju je opis, da se imenuje tudi Tempelj stotih Bud. In res, celoten tempelj je zgrajen iz terakota ploščic in na vsaki ploščici je ena upodobitev Bude! Spet relativno majhen tempelj, stisnjen med visoke stavbe, ampak prijetno, mirno vzdušje in zanimiv na pogled.

 

Tole sva si uspela pogledati v času, ki sva ga preživela v Katmanduju. Znamenitosti Katmanduja so nama bile izredno zanimive. Čisto drugačne od vsega, kar sva do sedaj videla, raznolike (ok, templjev je veliko), z zanimivimi zgodbami. Katmandu je preprosto treba doživeti. Njegove vonjave, zvoke, poglede … Če želiš kakšen voden izlet, ogled mesta ipd, pa preveri na GetYourGuide (klikni spodaj), saj ponujajo ogromno izletov po Katmanduju in okolici.