Nasveti za Nepal – vse kar moraš vedeti pred svojim potovanjem v Nepal

1,2K

Nepal je država v Aziji, ki jo večinoma povezujemo s Himalajo in trekingi. Poleg čudovitih gora in dih jemajočih razgledov pa Nepal ponuja tudi kulturno in zgodovinsko zanimive znamenitosti v svojem osrednjem delu (hindujski in budistični tempjli) ter pravo džunglo na svojem jugu. Potovanje v Nepal zna biti prava avantura, saj so ceste v precej slabem stanju, internetni signal ni vedno na voljo, prav tako ni bankomata na vsakem koraku … Zato nasveti za Nepal pridejo še kako prav. Za vas sva tule zbrala vse najino znanje in izkušnje iz Nepala in jih deliva z vami. Tu so torej nasveti za potovanje v Nepal!

Nasveti za Nepal

Kdaj je najboljši čas za potovanje v Nepal?

Nepal leži na severni polobli, torej ima zimo in poletje takrat kot mi. Hkrati pa ga v poletnih mesecih zadane monsun, ki pride iz juga, iz Indije. Pozimi je tudi v Nepalu mraz in sploh v gorah je to no-go. Treking pozimi pač odpade. Poleti je soparno in veliko dežuje. Stanje cest se zaradi številnih zemeljskih plazov lahko zelo poslabša. Tako tudi poletje ni najboljši čas za obisk Nepala. Pomlad in jesen pa sta. Na splošno je znano, da obstajata dve časovni okni, ko se potovanje v Nepal najbolj splača. To je konec aprila in začetek maja ter konec oktobra in začetek novembra. Takrat ni monsuna in ni zime. Vreme naj bi bilo stabilno, razgledi na gore najboljši, ni vroče, ni premrzlo …

Viza za Nepal

Slovenci za Nepal potrebujemo vizo. Urediti jo je zelo preprosto – večina potnikov si jo priskrbi kar na letališču ob prihodu v Nepal, lahko pa si jo uredimo tudi na konzulatu v Ljubljani. Več o sami vizi za Nepal pa sem napisala v ločeni objavi: Viza za Nepal.

Finance – denar v Nepalu

V Nepalu uporabljajo nepalsko rupijo. Ko sva bila midva tam (september 2022), je bila vrednost 124 rupij = 1 evro. Nepal je ena izmed tistih držav, kjer lahko svojo bančno kartico pustiš doma. Ok, no. Lahko jo vzameš s seboj, ampak uporabiti se je ne bo dalo velikokrat. Večina stvari se v Nepalu plačuje z gotovino. Le redke trgovine ali mednarodne restavracije in le določene nastanitve sprejemajo kartična plačila. Midva sva plačala le eno nastanitev s kartico in eno pico v Domino’s 😉 vse ostalo pa res “cash-only”, v gotovini. Kot povsod po svetu, tudi v Karmanduju, menjalni tečaj na letališču ni najboljši. Midva sva imela nekaj gotovine že od prej (zamenjala sva s slovenskim popotnikom pred odhodom), tako da sva lahko s tisto gotovino prišla do Thamela – to je popotniški, backpackerski del Katmanduja. Tam pa je menjalnic ogromno. Splača se malo sprehoditi naokoli, pogledati kakšni so menjalni tečaji in poiskati najboljšega zase. Če boste menjali večjo količino denarja, se da tudi malo spogajati glede menjalnega tečaja. Midva sva zamenjala 900€ za 3-tedensko potovanje (in je bilo več kot dovolj) in sva dobila malo boljši tečaj 😉 .

Ker naju je skrbelo, da bova imela premalo gotovine, sva naknadno dvignila še nekaj gotovine na bankomatu. Ampak je bila provizija precej visoka (okoli 5€), tako da se to ni izplačalo.

Če te zanimajo stroški trekinga v Nepalu, poglej tole objavo: Koliko stane treking v Nepalu?

Varnost v Nepalu

Nepal se je nama zdel izredno varna država. Nikjer se nisva čutila ogrožena – vsaj ne od ljudi. Kriminala ni bilo videti ali čutiti, tudi nobenega opozorila glede tega nisva prebrala. V večjih mestih se vidi revščino, videla sva številne otroke, ki so beračili (včasih malo nadležno), ampak so šli hitro stran, ko so videli, da ne bodo pri nama nič dosegli.

Nevarne pa so se nama zdele nepalske ceste. Prevozna sredstva so večinoma stara, varnostni pasovi, zračne blazine (air bag) ne obstajajo, ceste pa so luknjaste, ovinkaste, dostikrat jim manjka ograja, izpostavljen teren in nevarnost zemeljskih plazov so pa še dodaten faktor nevarnosti. Aja, omeniti velja tudi to, da v Nepalu vozijo po “napačni” strani ceste. Samo pazite, na kateri strani avtomobila boste poskušali sesti v taksi 🙂

Jezik – sporazumevanje v Nepalu

Uradni jezik je nepalščina, vendar večina ljudi govori tudi angleško. Tako težav s sporazumevanjem praktično nisva imela. Omeniti pa velja, da v Nepalu uporabljajo svojo pisavo, ki ni latinica, zato je branje nepalskih napisov in številk včasih malo izziv. A na srečo imajo skoraj povsod, kjer so turisti, tudi dvojezične napise – tudi na cesti.

Običaji, vera v Nepalu

V Nepalu prevladuje hindujska vera, sledi (sicer daleč zadaj) ji budizem, potem pa še nekaj malega islama. Pred potovanjem v Nepal sva prebrala nekaj nasvetov glede obnašanja v hindujski državi in tule lahko delim, kaj je držalo in kaj ne. Brala sva, da naj bi tako moški kot ženske vedno nosili dolge hlače. Posledično sploh nisva spakirala nobenih kratkih hlač. Realnost je taka, da sva videla kar nekaj moških, tudi domačinov v kratkih hlačah, tako da to ni tak bav-bav. Ženske pa večinoma hodijo v pajkicah in tuniki/sariju ali čem podobnim, torej res nog ne kažejo izpod svojih oblek, trebuh pa pogosto pokuka ven izpod vseh tistih rut, ki jih imajo ovite okoli sebe.

Vstop v templje ni nujno dovoljen pripadnikom drugih verstev. Navadno je sicer to jasno napisano, če ni, pa je lepo vprašati, ali smete vstopiti v tempelj. Pred vstopom se je navadno treba sezuti, čevlje pustiti zunaj, obisk budističnega templja pa naj vedno poteka v smeri urinega kazalca. Pred hinduističnimi templji v bolj turističnih krajih pogosto stoji kakšen možakar, ki vam želi na čelo narisati tisto rdečo piko (tika ji pravijo). Stvar posameznika, lahko to sprejmete, če želite, vedite pa, da zna biti, da boste morali za to na koncu plačati.

Hrana v Nepalu (voda ni pitna!)

Gremo najprej na bolj pomembno stvar: voda! Voda v Nepalu ni pitna. Tudi tista v hribih, potočki, ob katerih se hodi tekom trekinga – nič od tega ni pitno. Žal so tam naselja praktično vse do izvira teh potočkov in tako se voda takoj onesnaži. Zato priporočava, da imate s seboj kakšen filter za vodo. Midva sva imela eno LifeStraw plastenko s filtrom eno Katadyn plastenko s filtrom ter tablete za razkuževanje vode – te pustijo malo okusa po kloru v vodi, zato je pametno dodati čisto malo Cedevite ali česa podobnega, da prekrije okus klora.

Ok, sedaj pa gremo k hrani. Nepalska hrana je okusna! Najbolj znana jed so momo-ti. Momo je neke vrste polnjen žepek. Testo kot za naše štruklje, polnilo pa je lahko zelenjavno, mesnato, s skuto … Momoti so lahko kuhani ali pa ocvrti. Druga tipična nepalska jed pa je dal bhat. Gre za sestavljeno jed iz riža, zraven pa pride pražena zelenjava (ki je navadno pikantna) ter omaka iz leče. In pri dal bhatu vedno dobiš “free refil” (brezplačen repete). Veliko jedi je vegetarijanskih ali celo veganskih (pa ne zaradi veganstva samega, samo tak je pač recept). Midva v Nepalu mesa praktično nisva jedla. Ne zato, ker ga nimajo, ampak zato, ker ni bilo preveč dobro. Tam kot meso uporabijo čisto vse kose živali – s kostmi, kitami in še čim vred. Da ne govorim o tem, da v številnih restavracijah ne veš, kje je bilo meso shranjeno, kako je bilo obdelano.

Čistoča in higiena v Nepalu

Nepal je država 3. sveta, kar se odraža tudi po umazaniji, na žalost. Onesnaženja je res ogromno. Pa naj so to smeti, ki ležijo po mestih, v rekah, ob cestah ali pa noro onesnažen zrak v dolini okoli Katmanduja. Večina ljudi v Katmanduju in okoliških krajih nosi maske, ko hodijo po cesti – ne zaradi covida, ampak zaradi onesnaženega zraka! In potrdiva lahko, da je zrak res “usran”. Ko sva prvi dan prišla s sprehoda po mestu, sva imela nos čisto črn!

Stranišča v Nepalu so večinoma tista – za počepnit. Ta lepša imajo poleg “tuš” namesto WC papirja in seveda kotliček za splakovanje, malo manj lepa oz. moderna pa imajo samo eno veliko vedro (umazane) vode in malo manjše vedrce za zajemanje te vode. Vsa obcestna stranišča so taka. Kar pa je zanimivo, je pa to, da imajo vsa ta obcestna stranišča tudi en zelo velik umivalnik ter trdo milo, kjer si vsi lahko umijejo roke. Torej, precej nehigienična stranišča v večini primerov in zelo dobro poskrbljeno za higieno rok. Nastanitve v bolj turističnih delih Nepala imajo tudi naša “zahodnjaška” stranišča in WC papir 😉

V večini primerov vam bo rolica papirja prišla še kako prav. Midva sva imela kar eno manjšo bombažno vrečko in notri WC papir, manjše milo in razkužilo – komplet za obisk stranišč 🙂

Internet in telefon v Nepalu

Zadnja leta sva se že kar navadila, da si za daljša potovanja kupiva sim kartico. Tako sva tudi v Nepalu že na letališču kupila sim kartico operaterja Ncel. Cena za 40GB z veljavnostjo en mesec je bila okoli 7€. Porabila pa jih nisva niti 10 GB! Zakaj? Ker zaradi neke tehnične težave nisva imela močnejšega signala kot 3G na mojem iPhone telefonu (te težave pri Andoridu ni bilo) ter zato, ker v številnih bolj odročnih krajih (recimo tekom trekinga) signala pač ni. Kar je bilo precej neugodno, saj sva sim kartico kupila ravno zato, da bi lahko v primeru kakšnih težav koga poklicala. Tekom trekinga Annapurna Circuit Ncell dostikrat sploh ni imel signala, med tem, ko ga je drugi ponudnik Nepal Telecom imel. Tako da bi priporočala, da rajši izberete tega ponudnika, sploh če boste večji del časa na trekingu.

Zadnje čase veliko uporabljava tudi aplikacijo Airalo, kjer zakupiš nek paket prenosa podatkov in deluje v obliki eSIM. Preden se tega lotiš, preveri, če tvoj telefon podpira eSIM kartico. Potem pa še preveri, če je za Nepal kakšen ugoden paket. Povezava do Airalo je tule: Airalo aplikacija za prenos podatkov v tujini. Ob registraciji uporabi kodo KATARI6961 – z njo dobiš par evrov popusta pri prvem nakupu eSIM kartice.

Nekatere koče, nastanitve na trekingu imajo svoj internet (wifi), a je večinoma zelo počasen, če sploh je. V nižinah, v mestih pa je internet vedno na voljo v nastanitvah – kadar je elektrika na voljo! Več o tem v naslednjem odstavku.

Elektrika v Nepalu

O elektriki v Nepalu je treba vedeti dve stvari: kakšne so vtičnice in pa to, da so izpadi elektrike pogosti.

Vtičnice so načeloma take kot jih imajo v Veliki Britaniji, čeprav tudi naše električne naprave pašejo notri. Le malo jih je treba podstavit, saj so luknje navadno nekoliko širše in polnilec hitro zdrsne ven. Torej načeloma pretvornika ne potrebujete za potovanje v Nepal.

Druga stvar pa so izpadi elektrike. To je kar klasika in vsak popotnik bo to v Nepalu vsaj enkrat doživel. Zelo verjetno pa večkrat 😉 Izpad elektrike navadno traja nekaj ur, potem pa se elektrika spet vrne. Kot sem rekla nekaj normalnega in nič nenavadnega v Nepalu. Nasvet, ki ga tu lahko dam je sledeč: imejte s seboj kakšno (čelno) svetilko in pa power-bank (prenosno baterijo) za polnjenje telefona in manjših električnih naprav.

Kako se premikati po Nepalu? Avto, avtobus?

V Nepalu se avtomobila ne da najeti. Lahko najameš avto in voznika, ampak to je navadno precej draga zadeva. Torej ostane samo še javni prevoz. Železnice načeloma ni, vsaj ne take, ki bi jo turisti lahko uporabljali, so pa avtobusi – vseh velikosti in oblik. Praktično med katerim koli krajem A in krajem B bo neka avtobusna linija. Ljudje v Nepalu večinoma nimajo svojih avtomobilov, zato tisti, ki jih imajo ponujajo možnosti prevoza neuradno, ali pa so pač na voljo avtobusi. Navadno avtobus odpelje, ko je poln, razen če gre za turistični avtobus.

O, ja! Tudi to obstaja v Nepalu – turistični avtobus. To je v teoriji malo boljši avtobus, ki ima navadno klimo, bolj udobne sedeže in manj postankov na poti. Kakšna je realnost pa je malo odvisno od voznika oz. agencije, ki ima avtobus v lasti. Peljala sva se se z večimi turističnimi avtobusi in enkrat je bil res nadstandarden (Swift prevoznik), spet drugič pa čisto navaden nepalski avtobus.

Za premike po mestih so najbolj priročni taksiji. Tudi z letališča se gre najlažje s taksijem. Lahko vzamete taksi pred letališčem, ampak se boste morali trdo pogajati. Kako si zagotovite primerno ceno, preberi v spodnjem odstavku. Druga možnost pa je t.i. PrePaid taksi. V letališki stavbi je okence, kjer se dogovoriš za taksi prevoz in cena je fiksna. Ampak visoka! Midva sva se povezala z dvema drugima popotnikoma. Itak smo šli vsi v približno isto smer, Thamel je predel mesta, kjer je nastanjena večina popotnikov, zato je zelo smiselno vzeti taksi skupaj. Seveda to zaposlenim ni bilo všeč. Poskušali so nas prepričati, da smo na čisto drugem koncu mesta, ampak mi se nismo dali. V aplikaciji maps.me smo preverili, da smo dejansko samo 200m narazen in vztrajali. Cena je bila potem okoli 1600 rupij. Ko sva se čez 3 tedne vračala na letališče z navadnim taksijem, sva plačala 500 rupij. Kako, beri spodaj 😉

Taksiji so glavno prevozno sredstvo v nepalskih mestih. Preprosto jih ustavite na cesti in se dogovorite za ceno. Peljejo povsod in načeloma niso dragi. V Katmanduju sva uporabljala aplikacijo Pathao – deluje podobno kot Uber, najde ti voznika in ti vnaprej napiše ceno prevoza. Vendar pa so nama domačini svetovali, da taksija ne rezervirava preko aplikacije, pač pa jo uporabiva le za informacijo o ceni prevoza. Tako sva šla s print-screenom (posnetkom zaslona aplikacije) do voznika taksija, mu pokazala ceno tam, jo malo zaokrožila navzgor in smo šli. Brez te aplikacije bi plačevala precej več za prevoze po mestu 😉

Nasveti za treking v Nepalu

O trekingu v Nepalu sva veliko pisala že v ločenih objavah. Recimo, kako izbrati treking v Nepalu, preberi tule, koliko stane treking v Nepalu piše tule, kaj spakirati za treking v Nepalu pa tukaj.

V tem odstavku pa povzamem samo nekaj najbolj osnovnih stvari. Pazi se višinske bolezni! Ne dvigaj se prehitro in počivaj (tudi več dni), če se počutiš slabo. Aja, drugače sem tudi o višinski bolezni že pisala na blogu 😉 Tukaj je objava: Kako preprečiti višinsko bolezen? Opremo za treking se splača prinesti od doma, saj nepalske stvari niso ravno kvalitetne in zelo verjetno ne bodo zdržale celega trekinga. Spakiraj tudi tople obleke, saj te bo vsaj kakšno noč gotovo zeblo. Izberi svojim zmožnostim primeren treking, ne pretiravaj in če se le da, ne hodi sam. Najdi si skupino (ali pa vodiča) – tako je varneje. Saj načeloma se ne zgodi nič, ampak če pa se … pa imaš nekoga, ki ti pomaga ali pa pokliče pomoč.

Dovolilnico za treking si poskusi urediti sam – ni težko, ni komplicirano in ceneje je 😉 Vendar si jo lahko urediš sam le za tiste trekinge, kjer vodič ni obvezen.

Kaj si pogledati v Nepalu?

Ok, treking je itak prva in najpomembnejša stvar za obiskovalca v Nepalu. Ampak, kaj si pogledati poleg trekinga? Katmandu ali pa bližnji Patan sta nekdnji kraljevi mesti, polni templjev in palač, ki so vse vredne ogleda. Mesto Pokhara samo po sebi ni nič posebnega, je pa poseben razgled na Himalajo od tam. Nama je bilo zelo všeč tudi mestece Gorkha, ki je bilo tudi nekoč kraljevo mesto, danes pa je zelo neturistično in zato zelo prijetno. Potem pa je tu seveda še džungla! Nacionalni park Chitwan s tigri, sloni, nosorogi in pijavkami! Nepal je precej velika država in če imaš čas (in potrpljenje z njihovimi cestami), se ga splača še bolj na široko raziskat.