Katarinina sestra Elizabeta je poleti en mesec potovala po Kitajskem. Začela je s solo potjo, se udeležila debatne akademije, nato pa nadaljevala potovanje s prijateljem. Ker je bilo to zanjo prvo potovanje v Azijo, je bil kulturni šok ob prihodu na Kitajsko še nekoliko večji. V svojem prispevku je opisala stvari, za katere bi si želela, da bi jo prej kdo opozoril nanje. Torej, 5 stvari, ki jih moraš vedeti pred odhodom na Kitajsko je:
Nasveti za potovanje na Kitajsko
1.) Gneča
Si že kdaj bil/a na koncertu, nogometni tekmi, podobnem dogodku za množice – na Kitajskem tako izgleda vsak dan. Zelo pogosto pride do prerivanja, pa ne vedno zaradi nuje – pogosto je to samo način premikanja na podzemni, železniških postajah in letališčih. Tako velike množice ljudi tudi pomenijo, da ne računaj na sedež med čakanjem na železniški postaji ali pa v McDonaldsu, KFCju ipd. Slednje restavracije so pogosto tako polne, da moraš čakati in prežati na prvo prosto mesto. Ob lepem vremenu se veliko obiskovalcev nabere tudi v Prepovedanem mestu ali pa na delih Kitajskega zidu, ki so bližje Pekinga. V Prepovedanem mestu posledično težko vidiš vse sobane, saj se na vhodu od koder se pogleda notri, naredi tako velika gneča, da ne prideš niti blizu, kaj šele, da bi kaj videl. Sama sicer nisem obiskala Pekingu najbližjega dela zidu, vendar pa sem bila opozorjena, da se je zaradi gneče na zidu težko premikati.
2.) Javna stranišča
Verjetno ena največjih šok terapij, ki jih kot turist doživiš na Kitajskem so njihovi javni WC-ji. Vsa javna stranišča so v bistvu talna, torej je potrebno počepniti. Recimo, da se tega še privadiš, vendar pa imajo tudi drugačno dojemanje zasebnosti med obiskom WC-ja. Če že obstajajo straniščne kabine, so te brez vrat. Pripravite se, da boste ob vstopu v stranišče direktno videli ljudi, med opravljanjem potrebe. Turiste to bolj moti kot Kitajce same, oni se med obiskom stranišča veselo pogovarjajo, kadijo, brskajo po telefonu… Dodatno opozorilo: večina stranišč nima WC papirja, zato predlagam nakup papirnatih robčkov. Jaz sem si drugi dan v eni izmed kitajskih trgovinic kupila veliko pakiranje 20 paketkov papirnatih robcev in so mi zdržali do konca celomesečnega potovanja.
3.) Zahodnjaki
Večina turistov na Kitajskem so Kitajci iz drugih predelov Kitajske, občasno pridejo tudi prebivalci drugih azijskih držav, obiskovalci z Zahoda smo redkost. Situacija se je od Olimpijskih iger v Pekingu izboljšala, vendar smo Zahodnjaki še vedno ponekod veliko čudo. Ne bodite presenečeni, če vas Kitajci začnejo slikati ali snemati s telefoni, nekateri se hočejo slikati s teboj, te prosijo za WeChat profil (njihova oblika socialnega omrežja, ki je zelo vsestransko in priporočljivo za daljše obiske). V izrednih primerih se ti tudi približajo in se dotaknejo tvojih las, obraza …
4.) Angleščina
Na Kitajskem se ne zanašati na angleščino pri sporazumevanju. Kakor rečeno je večina turistov Kitajcev, zato potreba po znanju angleščine med delavci v turizmu ni tako velika. Četudi ima hotel internetno stran v angleščini, to ne pomeni, da bodo uslužbenci v hotelu znali angleško. Enostavne rešitve so poznavanje nekaj osnovnih besed v mandarinščini, uporaba aplikacij, ki prevajajo v in iz mandarinščine ali pa sporazumevanje s slikami in gestami. Občasno se ti nasmehne sreča in srečaš nekoga, ki zna angleško (Kitajci, ki govorijo angleško se pogosto začnejo pogovarjati s teboj, zato da lahko vadijo). Ampak pazi na njihov naglas, saj je zelo močan in moraš pozorno prisluhniti. Naglas je tako močan, da se njihovi angleščini reče kar CHINGLISH.
5.) Spanje
Največji problem zame ob prihodu na Kitajsko sredi noči, je bila kultura spanja na delovnem mestu. Kitajci so zelo delaven narod in spanje na javnem mestu pomeni, da si trdo delal. Pogosto se zgodi, da zaspijo na podzemni železnici, klopci v parku ali kar naslonjeni na steber sredi ulice. Ponoči pa delavci spijo na delavnem mestu. Ob cesti so tako parkirani taksiji, v katerih spijo taksisti – ne bodo vas peljali, pa čeprav imajo pogosto prižgano lučko, ki naj bi pomenila njihovo prostost. Enako spijo tudi varnostniki in recepcionistke v hotelu. Recepcija je bila sicer odprta 24 ur, vendar se od gostov hotela pričakuje, da recepcioniste zbudiš, če jih potrebuješ. Mislim, da ni treba posebno poudarjati, da nad tem niso najbolj navdušeni.
Ima še kdo izkušnje s Kitajsko? Kaj je vas najbolj presenetilo? Napišite v komentar spodaj.