Kar ne morem verjet. Ampak je res! Spet se odpravljava na potovanje. Mineva skoraj 2 leti odkar sva se vrnila iz Južne Amerike in to je bilo nekako najino zadnje pravo potovanje. Vmes sva bila sicer še v Tuniziji in lansko leto par dni v Provansi, ampak to nekako ne šteje. Tokrat pa pakirava za dva tedna. No, kot vidite sva navdušena 😀
Kam na potovanje po epidemiji?
Aja, kam greva, tega še nisem povedala, seveda! Odhajava v Romunijo. Dolga je bila miselna pot oz. postopek odločanja, da sva prišla do Romunije. Vam jo opišem spodaj.
Najino naslednje potovanje bo v Romunijo!
Konec junija je datum, ko vsem zaposlenim propade lanski dopust, če ga ne porabimo. Tudi sama tu nisem izjema. Od lani mi je ostalo kar precej dopusta in tokrat ga nisem nameravala porabiti doma, tako kot lansko leto. Odločila sva se, da greva na pot konec junija – zaradi dela v službi in pa zato, ker bo do konca junija že več stvari odprtih in bodo potovanja lažja.
Ves čas sva govorila, da bova šla nekam z avtom, zato da se lahko sproti prilagajava situaciji in se tudi hitro vrneva domov, če bi bilo karkoli hudo narobe. Ampak tako »greva z avtom« sva zadnje čase vedno ostala doma. Kar nikamor se nama ni dalo, zato sva že en mesec nazaj kupila letalske karte. Da bova zagotovo šla. Pa so nama jih približno 2 tedna pred odhodom odpovedali oz. premaknili lete za nenormalnih 7 dni. Torej bo to odpadlo. Vzela sva še nove voucherje pri Wizzairu in stvar je zaključena.
Spet sva bila nazaj na potovanju z avtomobilom. Kam torej? Gledala sva Evropo, računala kilometre ter spremljala pogoje za vstop. Odločitev je bila pravzaprav enostavna: Romunija. Ker še nisva bila in si že nekaj časa želiva, ker je dovolj blizu in ker je zelena, torej ni karantene ob povratku. Aja, pa tam imava najine bivše couchsurferje, ki bi jih z veseljem spet obiskala. Razmišljala sva še o skoku čez mejo v Moldavijo, ampak je že Romunija tako velika in je toliko za videt, da bo Moldavija počakala za enkrat drugič.
Rjavi medved v Romuniji
Pogoji za vstop v Romunijo, za tranzit in za povratek domov
Joj, te stvari se tako hitro spreminjajo, da je res težko sledit. Ko sva začela razmišljati o Romuniji, se je Slovenija na njihovem seznamu ravno prestavila iz rdeče cone v rumeno. To je pomenilo, da ni več karantene, pač pa potrbuješ »le« PCR test (ki ni starejši od 72h). Madžarska, ki bi bila najina tranzitna država, je takrat dovoljevala tranzit, pa še to pod zelo strogimi pogoji, Srbija in Hrvaška (kjer bi se vračala) pa malo manj strogo.
Midva sva takoj rezervirala termin za PCR testiranje (tiste ta poceni termine je zelo težko dobiti!) in se v četrtek pred odhodom na vse zgodaj zjutraj odpeljala v Šentvid pri Stični, plačala 130€ za oba skupaj, potem pa pridno čakala na izvid.
Popoldan, ko sva dobila negativen izvid, sem šla še enkrat preverjat pogoje za vstop in glej ga zlomka. Ravno v četrtek se je Slovenija prestavila iz romunskega rumenega seznama na zelenega! Torej PCR testa nisva potrebovala več. Prav tako sva prebrala, da Madžarska dovoljuje vstop cepljenim s prvim odmerkom cepiva in določenem času (odvisno od cepiva), Srbija pa po drugem cepljenju, ampak ne piše, da bi moralo miniti še kaj dodatnega časa. Torej lahko greva kamorkoli brez kakršnih koli testov ali težav. V petek pred odhodom sva se namreč še drugič cepila z Moderno.
Jao, no! Sicer super, da se stvari vračajo nazaj v normalno stanje, ampak midva sva že imela narejene PCR teste! No, sva pač plačala 130eur za brez veze. Romunija je tudi na evropskem zelenem seznamu, kar pomeni, da karantene ali testa ob povratku v Slovenijo ne potrebujeva. Kulsko ane?
Kaj si pogledati v Romuniji?
Ker je bila najina odločitev za Romunijo precej »last-minute«, veva samo za nekaj stvari, ki bi si jih rada ogledala. Ostalo pa bova planirala sproti. Začenjava z obiskom najinih prijateljev in se prepuščava njihovemu vodenju po Karpatih. Potem nadaljujeva v Transilvanijo (gorovje), upava, da bova videla kakšnega medveda, sicer pa nameravava kam v hribe, pogledat kakšen lep grad (tisti pravi in tisti fake Drakulov grad), pa do Črnega morja bi se tudi rada zapeljala, čeprav je to kar daleč! Pot bova zaključila v kanjonu Donave na srbski meji in se potem čez Srbijo in Hrvaško vrnila domov. To je tak okviren plan. Ker potujeva z avtom in šotorom in nimava nobene rezervacije, sva čisto fleksibilna in se lahko sproti zmišljujeva, kam bi šla. Ah, ta svoboda potovanj z avtomobilom. Kako sva je spet vesela ❤️
Imava e-book o Romuniji. Ali ga bo čas prebrat? Najbrž ne 🙂
Kako se po 2 letih spraviti na potovanje
Zanimivo je bilo še to, kako težko se nama je bilo po toliko časa spraviti na potovanje. Kako sploh spakirati? Pa kam dati vse? Pogrešala sva najino Toyoto iz Južne Amerike, kjer sva imela vso svojo prtljago urejeno v predalih in posteljo že pripravljeno. Tokrat pa greva na pot z najino Hondo in šotorom. Po petih minutah vožnje oz. potovanja je že vse razmetano zadaj. Potem, ko prvič postaviva šotor, vlečeva iz nahrbtnikov pižamo in toaletno torbico pa itak postane vse skupaj ena sama zmešnjava 😀 No, ampak nekako bova preživela. Če sva pred Južno Ameriko lahko tako potovala, bova tudi sedaj. Glavno je, da se bova imela lepo in da bova zdrava prišla nazaj.
Priznam, kar težko sva se spravila od doma. Kar ni se nama dalo, toliko dela sva imela še doma, bolnega zajčka imava in nama ga je bilo težko pustiti drugim v oskrbo. Ampak, ko sva se končno odpeljala od doma (kar je bilo en dan kasneje, kot sva načrtovala), se je potovanje začelo. Dolga vožnja, babičini rogljički za malico, postavljanje šotora (sva že tako zverzirana, da potrebujeva le par minut za to), kuhanje na gorilniku … Spomini so prišli nazaj in že uživava
