2,K

Ali ste vedeli, da imava Donava tudi svojo sotesko? Midva nisva, dokler nisva začela planirati potovanja v Romunijo. Vedno se mi je zdelo, da je Donava mogočna in široka reka, nikoli pa nisem pomislila, da bi ob Donavi lahko imeli visoke gore oz. pečine. Pa se je izkazalo, da se motim 🙂 Soteska Donave se nahaja na meji med Srbijo in Romunijo in vsaka država ima na svoji strani nacionalni park. V Srbiji je to nacionalni park Džerdap, v Romuniji pa naravni park Portile de Fier (Iron Gates ali Železna vrata). Soteska Donave lahko predstavlja kratek postanek na poti v ali iz Romunije, lahko pa si vzamete več dni in raziskujete njene lepote. Norih razgledov v tem delu Evrope ne manjka, ko pa k temu dodamo še nekaj zgodovine (samostani, utrdbe, (pra)zgodovinske izkopanine itd.), možnost kopanja in možnost pohodništva, pa mislim, da imamo tule v relativni bližini eno top destinacijo za aktiven dopust.

V nadaljevanju vam bova predstavila, kaj Soteska Donave oz. nacionalni park Džerdap ter Portile de Fier ponujajo, kaj se da tam pogledati in kaj početi.

Soteska Donave

Soteska Donave je splošno ime za precej obširno področje okoli reke Donave na meji med Srbijo in Romunijo. Gore se ob Donavi začnejo pojavljati pri kraju Golubac (Srbija) oz. Moldova Veche (Romunija) – to je na severu omenjenih nacionalnih parkov. Donava potem teče skozi več zaporednih ožin in razširitev, ki imajo tudi svoja imena kot posamezne soteske. Tako imamo najprej na severu Sotesko Golubac, sledi soteska Gospodjin Vir, Donji Milanovac, Veliki Kazan in Mali Kazan ter še zadnja ožina Orsova. Najbolj zanimivi sta gotovo soteski Veliki in Mali Kazan (Great Kazan gorge in Small Kazan gorge), ki sta tudi najožji in najširši del Donave – ekstrema, ki se zgodita na zelo majhni razdalji.

Soteska Donave v Romuniji – naravni park Portile de Fier (Iron Gates)

Začeli bomo v Romuniji, saj je bila Soteska Donave najin zadnji postanek tekom potovanja po Romuniji. Na romunski strani so gore oz. pečine nad Donavo nižje, a zato tudi lažje dostopne. To je velika prednost, sploh v poletni vročini 😉

Obraz Decebala (Head of Decebalus, Statuia lui Decebal)

Ena izmed glavnih atrakcij, dostopna vsem obiskovalcem je skulptura, obraz Decebala v eni izmed skal nad Donavo. Decebal je bil kralj ljudstva Dacia (Dačani), ki je živelo v Romuniji pred prihodom Rimljanov. Velja za prvega (ali pa najpomembnejšega) voditelja, ki je združil narode v Romuniji v eno državo in zato je pomemben v romunski zgodovini. Njegov obraz v skalah pa je bistveno mlajši od Decebala samega. Namreč, obraz je delo romunskega umetnika iz leta 2004. V višino omenjeni obraz meri kar 55m in čeprav menda še do danes ni dokončan, je obraz Decebala nad Donavo ena največjih znamenitosti romunske strani Soteske Donave oz. naravnega parka Portile de Fier.

Obraz Decebala se da videti z mostu nad pritokom oz. izlivom reke Mraconia v Donavo. Vidi pa se ga tudi s srbske strani reke Donave.

Tri Kule (Cetatea Tricule)

Tri Kule so ostanki treh stolpov, dva še stojita, tretji pa se je podrl. Videti se da samo še njegove temelje pa še to le takrat, kadar je nivo vode res nizek. Torej, v večini primerov boste videli dva stolpa. Postavljena sta bila v 15. stoletju kot obramba pred turškimi vpadi. Vstop v stolpe ni mogoč, vidite jih lahko samo s ceste oz. parkirišča, ampak je kar impresiven pogled 😉

Ciucaru Mare in Ciucaru Mic – razgledna hriba nad Sotesko Donave

Nad najožjim delom Donave se na romunski strani dvigata dve vzpetini – Ciucaru Mic, 313m (mic pomeni mali) in Ciucaru Mare, 318m (mare je veliki po romunsko). Oba hriba ponujata razglede na Sotesko Donave spodaj – na najožji in najširši del Donave. Midva sva za vzpon izbrala Ciucaru Mare, ki je malenkost višji. Vzpon je bil res enostaven. Edino izredno vroče je bilo 🙂 Hoje je za slabo uro do vrha, do Ciucaru Mare, potem pa sva pešačila še ob robu pečine in uživala ob razgledih. Vsega skupaj sva tako hodila 2h. Nič pretežkega. Če se še kdo odpravi tja, priporočava dovolj vode, ker zna biti res vroče in pa zaprte čevlje, ker je veliko insektov, pa menda so tudi kače tam. Midva sva imela tekaške čevlje oz. gojzerje.

Baile Herculane (Herkulove toplice)

Premaknimo se nekoliko v notranjost Romunije. Približno 20km od Donave se nahajajo prastare Herkulove toplice. Že v rimskih časih so termalno in zdravilno vodo s pridom izkoriščali za toplice, razcvet pa je to mesto doživelo v začetku 19. stoletja, ko sem hodili menda bogataši iz vse Evrope, arhitektura starega mestnega jedra pa je naravnost dih jemajoča. Po padcu komunizma v Romuniji pa so Herkulove toplice začele propadati. Razlog so nerazrešene lastniške pravice (nacionalizacija-denacionalizacija) in nekoč prekrasne in mogočne stavbe so prepuščene počasnemu propadanju. Danes je kraj Baile Herculane sicer živahen počitniški kraj, ampak stavbe v starem centru pa so pač “hiše duhov”.

Soteska Donave v Srbiji – nacionalni park Džerdap

Iz Romunije v Srbijo ni veliko poti. Donava je široka in deroča reka, mostovi pa so redki. Če si ogledujemo nacionalni park Džerdap in Portile de Fier, je edini smiselni mejni prehod po mostu, ki je hkrati jez za hidroelektrarno Protile de Fier 1 (Iron Gate 1). Stvar je fascinantna in vredna kakšnega pogleda. Midva edino nisva vedela, če smeva fotografirat glede na to, da gre za mejni prehod in zato pač nisva.

Ko sva zapustila Romunijo in vstopila v Srbijo, sva tudi pridobila eno uro. Namreč Romunija je eno uro naprej, pred nami, Srbija pa je v našem, srednje-evropskem časovnem pasu. Občutek je bil kar hecen. Isto žgoče sonce, še vedno ista reka, ampak ena ura razlike 🙂 Sedaj pa si poglejmo, kaj je v Srbiji, v nacionalnem parku Džerdap za videti.

Trajanova tabla (Tabula Traiana)

Prva zanimivost na srbski strani je Trajanova tabla. To je v skalo vklesan napis (tabla) iz rimskih časov, ki naj bi bil posvečen cesarju Trajanu in temu, da je že leta 103 po Kr. začel z gradnjo mostu na Donavi. Kljub temu, da je tabla tik ob reki, se je presenetljivo dobro ohranila. Današnja tabla ni več na svojem originalnem mestu, pač pa približno 22m višje. Namreč, ko so naredili hidroelektrarno Portile de Fier 1, se je gladina Donave dvignila za približno 20m in tako prvotno tablo potopila. Takrat so se odločili, da tablo prestavijo toliko višje, da bo vidna še naprej.

Že res, da je Trajanova tabla sedaj nad gladino vode, ampak jo je precej težko videti. Z romunske strani bi se jo teoretično dalo, ampak brez daljnogleda se vidi bore malo, s srbske strani pa je cesta nad tablo in se je torej ne vidi. Edina možnost je tako izlet s čolnom – kar je itak super ideja za obisk Soteske Donave. Izlete s čolnom ponujajo tako na romunski strani (pri Decebalovi glavi ali pa v kraju Orsova) kot tudi na srbski strani (v kraju Tekija). Cene so podobne, tako da izberite tisto, kjer vam bo bolj odgovarjalo.

Veliki Štrbac, Mali Štrbac in Ploče – razgledni hribi nad Sotesko Donave

Na srbski strani so hribi nad Donavo občutno višji. Veliki Štrbac je najvišji in meri kar 768m, Mali Štrbac je s 628m nekoliko nižji. Najlepši razgled pa je vmes med njima na razgledišču Ploče. Hoje tu je bistveno več. Celoten krog, ki poveže Mali in Veliki Štrbac je celodnevna tura, vzpon samo na enega pa vzame okoli 3h časa. Midva sva imela najboljše namene in ogromno spodbude za vzpon (priganjala naju je znanka iz Romunije, ki je navdušena gornica), ampak je bila vročina prehuda. Pri 30°C pač ne moreš hodit v gore. Vedno mora nekaj ostati za naslednjič, kajne? Imava vsaj razlog, da se še vrneva v ta del Srbije.

So pa razgledi tudi s srbske ceste ob Donavi fascinantni. Namreč na romunski strani je cesta tik nad reko, na srbski strani pa je cesta nekoliko višje. Praktično za vsakim ovinkom je kakšno parkirišče in razgledišče in kot prava turista sva se ustavljala na vsakem 🙂

Lepenski Vir – arheološko najdišče v Džerdapu

Zame največje presenečenje parka Džerdap je bilo tole arheološko najdišče iz časa neolitika oz. od 8000 – 4000 pr.Kr. Kar daleč nazaj, ane? 🙂 Ob Donavi so našli ostanke naselja, kjer naj bi domovalo do 150 ljudi – kar je ogromno za tiste čase! Najbolj zanimive najdbe so kamnite strukture – kipi s prav posebnimi oz. rahlo nenavadnimi obrazi. Mene so rahlo spomnili na kipe, ki sva jih videla v Kolumbiji (San Agustin in Tierradentro), čeprav verjetno nimajo čisto nobene povezave 🙂 Kakorkoli, meni je bila tole ena boljših stvari v nacionalnem parku Džerdap.

Trdnjava Golubac

Najin obisk Džerdapa se je približeval h koncu, pred seboj pa sva imela še eno zelo lepo oz. zanimivo stvar: trdnjavo Golubac. Trdnjava Golubac je bilo pravzaprav utrjeno in obzidano mesto, zgrajeno v 14. stoletju ob reki Donavi. Trdnjava Golubac stoji na začetku soteske Donave in je bila zato strateško izredno pomembna – na nek način je bila vhod v sotesko Donave oz. je sotesko branila, nadzorovala. Zato tudi verjetno ni čudno, da so si jo številni narodi želeli prisvojiti. Tekom zgodovine je bila trdnjava Golubac v rokah Turkov, Bolgarov, Madžarov, Avstrijcev in Srbov. Posledično je bila tudi različno grajena, dograjena, pregrajena … vsak lastnik je pustil svoj pečat. Pred dvemi leti se je zaključila obširna prenova trdnjave in dandanes lahko potrdiva, da izgleda res lepo.

Srebrno jezero

Za zaključek pa še malo sprostitve. Načeloma se Soteska Donave zaključi (ali pa začne, odvisno s katere strani gledaš) pri trdnjavi Golubac, ampak nedaleč, malo naprej proti severu je še ena lepa stvar: Srebrno jezero. Srebrno jezero je bilo stranski rokav Donave, ki so ga v 70-tih letih prejšnjega stoletja zagradili in ga tako naredili za jezero. Danes je to ena glavnih poletnih počitniških destinacij v Srbiji.

V kamp ob Srebrnem jezeru sva prišla pozno popoldan po dolgem in predvsem vročem dnevu. Že cel dan sva sanjala o kakšnem bazenu, kjer bi se ohladila. Pomislila sva tudi na kopanje v Donavi, ampak nekako se nama ni zdela niti približno dovolj čista. Potem pa prideva do Srebrnega jezera … Waw! Peščena plaža direkt pred kampom, polno ljudi v vodi … itak sva kar tekla v vodo. Zvečer pa je ob jezeru polno življenja. Lokalčki se odprejo, prodajajo vso možno (srbsko) hrano, sladolede, pivo … Idealno za najin zadnji dan na potovanju po Romuniji in koščku Srbije.

Zaključek: Soteska Donave – katero stran obiskati? Džerdap v Srbiji ali Portile de Fier v Romuniji?

To je vedno izredno težko vprašanje, ker je težko biti objektiven. Nama je bila srbska stran malo ljubša, morda predvsem zaradi “domačnosti” in lažje komunikacije. Razgledi so boljši na srbski strani, ampak lažje dosegljivi so pa na romunski 🙂 Sedaj pa se odloči, če se moreš 😀 Če imate čas, pojdite na obe strani pogledat. Vsaka ima svoje posebnosti in zanimivosti, vredne ogleda. Nama je bila Soteska Donave res všeč. Nisva si mislila, da bova kaj takega videla v tem delu Evrope in zato sva bila še toliko bolj navdušena.