Brašov in okolica – kaj si ogledati? Grad Bran, gorstvo Bucegi, cesta Transfagarašan

by Katarina

Romunija je večini tujih popotnikov znana po grofu Drakuli in vsak, ki bo malo pobrskal po spletu, bo verjetno tudi vedel povedati, da je bilo domovanje grofa Drakule v gradu Bran, blizu mesta Brašov. Lahko pa poveva, da je mesto Brašev in njegova okolica še veliko več kot le grof Drakula in njegov grad Bran. Že samo mesto Brašov je lepo in vredno obiska, potem pa so v okolici še drugi lepi gradovi ter samostani, pa seveda gore, saj smo ja v Transilvaniji! Tule bova opisala najine izlete v okolici mesta Brašov.

moški in ženska pred Sfingo - kamnito strukturo, Bucegi, Romunija

Midva in strašljiva Sfinga v gorah Bucegi 🙂

Brašov in okolica – kaj si ogledati?

Mesto Brašov (Brașov)

Mesto Brašov (Brașov po romunsko ali Kronstadt po nemško) je največje mesto v tem delu Romunije in idealno izhodišče za nadaljnje izlete. Za naju je bil to predvsem postanek za nakupe (hrana, hribovski vodič oz. nabiranje informacij o cesti Transfagarašan ter iskanje spreja proti medvedom). Ko sva prevozila vse možne ozke in enosmerne ulice in dobila (ali pa tudi ne) vse potrebno, sva si končno lahko vzela čas za samo mesto Brašov.

glavni trg v mestu Brašov, Romunija potovanje

Stari center mesta Brašov je prav prisrčen

Mesto Brašov so ustanovili nemški priseljenci v srednjem veku (Sasi so jim rekli). Sem so prišli na povabilo madžarskega kralja, da bi pomagali braniti in razvijati Transilvanijo. Večinoma so bili ti Nemci obrtniki, trgovci pa tudi kmetje. Tekom zgodovine so Nemci v Brašovu pridobili vedno več moči in vpliva in to se pozna tudi na arhitekturi samega mesta. Zato res priporočava sprehod po starem delu mesta, kjer je najbolj impozantna Črna katedrala (Biserica Neagra) – največja gotska cerkev v tem delu Evrope. Pa še zanimivost: črna je zaradi požara. Pred tem je bila katedrala svetlejše barve. Potem pa so tu zanima še mestna vrata Poarta Schei ter seveda glavni trg Piaţa Sfatului. Ostalo pa sva malo hodila naokoli po mestu, po ozkih uličicah in si vmes privoščila kakšno presto (še na hrani se pozna vpliv Nemcev!).

črna gotska katedrala v mestu Brasov, Romunija

Črna katedrala je nekako ikona mesta Brašov

Nad mestom se dviga hrib Tampa, na katerega so postavili napis Brasov – tak kot je napis Hollywood v ZDA. Gor na ta hrib pelje tudi gondola, vendar pa se midva za vožnjo nisva odločila. Napis se čisto dobro vidi že iz glavnega trga mesta.

ženska na glavnem trgu v mestu Brasov. v ozadju gora z napisom BRASOV. Romunija

Nad mestom je hrib Tampa z napisom BRASOV

Grad Bran – grad grofa Drakule

Grad Bran (Castelul Bran) velja za grad grofa Drakule. Dejansko je bilo pravo ime tega grofa Knez Vlad Tepeš (Țepeș po romunsko), ki je vladal Vlaški (pokrajini v Romuniji) v 2. polovici 15. stoletja. Znan je bil po svoji okrutnosti, predvsem kako je ravnal z jetniki oz. svojimi nasprotniki. Ampak dejansko Vlad Tepeš naj ne bi nikoli zares živel v gradu Bran, pač pa v gradu Poenari. Grad Bran je za Drakulovo domovanje (naključno) izbral pisatelj Bram Stoker (Američan, kakopak), ki je napisal knjižno uspešnico Dracula in tako v svet izstrelil legendo o grofu Drakuli in njegovem gradu Bran.

gran Bran na skali

Zlovešči grad Bran

Obisk gradu Bran je bil torej nujen, čeprav sva vedela, da to ni pravi Drakulov grad in da zna biti precej turističen. Grad Bran je danes muzej in je grad kot vsi drugi. Številni prostori s starim pohištvom, zavite stopnice, debeli zidovi … seveda imajo eno nadstropje posvečeno Vladu Tepešu in vsem srhljivim pripovedkam (ne samo o vampirjih, pač pa tudi o volkodlakih in vsem možnim). Večina gradu pa je posvečena kraljici Mariji, ki ga je imela v lasti po letu 1920 in do nacionalizacije. Ona je tudi odgovorna za njegovo obsežno prenovo in bogato opremo.

pogled na grajski stolp in notranje dvorišče. grad Bran, romunija

Pogled na notranje dvorišče gradu Bran

Razgledna točka na grad Bran

Po ogledu notranjosti gradu, sva se vzpela še na razgledno točko, kjer se odpre super pogled na grad Bran. Bilo je strmo in izredno spolzko, ampak sva prišla in dobila prekrasen razgled. Že notri je Rok (arhitekt) opazil, kako se jasno vidi, da so grad postopoma dozidavali, od daleč pa je to še toliko bolj vidno. Lokacija razgledne točke je tole: 45.514681, 25.365000. Dajte si jo v navigacijo in vam bo pokazalo pot do tja. Opozorilo: imejte dobre čevlje, ker je pot res strma, neurejena in spolzka!

grad Bran, grad grofa Drakule

pogled na grad Bran z omenjene razgledne točke

Cesta Transfagarašan

Najina naslednja destinacija je bila cesta Transfagarašan (Transfăgărășan po romunsko, Fagaršan je gorovje, ki ga cesta preči – od tod ime). Cesta Transfăgărășan velja kot ena najlepših gorskih cest in nas po številnih serpentinah pripelje na prelaz med dvema najvišjima gorama v Romuniji: Moldovenau in Negiou. Prelaz je na višini 2042m in je drugi najvišji cestni prelaz v Romuniji. Najina želja je bila, da si poleg številnih jezer in slapov ob tej cesti pogledava še to najvišjo goro Romunije. Z drugimi besedami: želela sva se vzpeti na Moldovenau (2544m). Pa sva bila razočarana. Cesta je zaradi snega zaprta še vsaj en teden. Z dolgimi nosovi sva se odpeljala dalje. Pa naslendjič …

PREBERI ŠE  Korita Mostnice - izlet v Bohinju in zvit gleženj

Kanjon 7 lestev – ferata brez varovanja

V neposredni bližini mesta Brašov je ena prav posebna dolina oz. kanjon, ki se zažira v masiv Piatra Mare. Kanjon 7 lestev oz. 7 Ladders Canyon oz. Canionul Șapte Scări je pravzaprav soteska ob reki Șipoaia, tekom katere najdemo 7 slapov in ob teh sedmih slapovih so postavili sedem lestev. Lestve so različno visoke in različno blizu slapovom. Tista najvišja je tudi najbližje slapu in posledično je cela lestev mokra, malo škropi tudi po tebi, ko plezaš. Aja, pa omeniti velja, da tu samo plezaš po lestvi. Tu ni nobene zaščite, nobenega varovala kot pri feratah! Kar malo strašljivo! Ampak tudi razburljivo. Previdnost je seveda potrebna, ravno smrtno nevarno pa tudi ni.

ženska pleza po lestvi v kanjonu. Kanjon 7 lestev, Romunija potovanje

Kanjon 7 lestev – dobesedno!

Izhodišče za Kanjon 7 lestev je vas Dambu Morii. Na koncu vasi je brezplačno parkirišče, kjer parkirate avto, potem pa je približno 45 minut hoje po gozdni potki do začetka kanjona. Pred vstopom v kanjon je potrebno plačati še vstopnino: 10 RON na osebo (približno 2€, plačilo z gotovino!). Potem pa se zabava začne. Dobra stvar tega je, da se po preplezanem kanjonu na izhodišče vrnemo po drugi poti, torej ni treba plezat po lestvah še dol.

manjši slap na potoku v gozdu. Romunija

Kanjon 7 lestev je v prekrasni naravi

Naravni park Bucegi oz. gorstvo Bucegi – planota s prekrasnimi razgledi

Če že ne moreva na Modlovenau, greva pa na goro Omu, najvišjo goro gorstva Bucegi, sva si rekla. Omu je visok 2505m in je dostopen v enem dnevu (v primerjavi z Modlovenau, ki je 2-dnevna tura). Poleg tega pa je na poti do Omuja še ena znamenitosti Romunije: kamnite strukture Babele, ki menda malo spominjajo na Kapadokijo v Turčiji. Greva, torej! Ampak, kako?

kamnite strukture Babele, Bucegi, Romunija

Kamnite strukture Babele, Romunija

Kako do parka Bucegi?

Izhodišče za Babele in potem Omu je kraj Busteni, od koder se gorstvo Bucegi strmo dvigne. Pešačenja do planote je za 3h in kar 1500m višinske razlike. Malo huda je tole. Iz kraja Busteni vozi gor tudi gondola, ampak ni ravno poceni – povratna karta je 30€ po osebi. Pa saj bi še plačala, če bi gondola delala. Ampak ravno takrat, ko sva bila midva tam, so imeli vzdrževalna dela. Gledala sva navigacijo in iskala možnosti, ter se odločila, da se iz kraja Busteni (ki leži v dolini Prahova – Valea Prahovei) odpeljeva na drugo stran gorstva v sosednjo, vzporedno dolino. Tudi tam je gondola (Telecabina Pestera), ampak na spletu nisva dobila potrditve, če obratuje. Kakorkoli, z te druge strani je malo manj hoje do vrha: samo 600m višinske razlike in približno 1h hoje. To bi šlo.

ženska pohodnica, gorstvo bucegi, v ozadju so kamnite strukture Babele, Romunija

Pohodništvo nama je vedno prva izbira na potovanjih

Ko sva se naslednje jutro peljala proti tej drugi dolini, sva na vrhu prelaza videla še en odcep za Babele. Rok je sicer odpeljal mimo, jaz pa sem hitro začela gledat navigacijo. Logično se mi je zdelo, da če je tam odcep in če sva že na vrhu prelaza, da bo tu še manj hoje, kot pa če se peljeva dol in potem še enkrat hodiva dol. Takoj, ko sem našla parkirišče na navigaciji, je Rok obrnil avto in peljala sva se nazaj. Že celo pot so bili razgledi prekrasni, potem, ko pa sva se vozila po dejanski planoti, pa je bilo naravnost božansko.

ženska na cesti v gorah. Planota Bucegi, Romunija

Uščipni me, ker najbrž sanjam. Planota Bucegi – noro lepo!

Treking do Babele in Omu

Parkirala sva na koncu ceste (koordinate: 45.383919, 25.475017) in se potem peš “lagano” podala do slavnih kamnitih struktur Babele. Od tu sva imela le 300m višinske razlike, res nič težkega, torej bo gotovo ostalo dovolj energije še za nadaljevanje poti do Omuja. Hodila sva po planoti in občudovala razglede, roza pobočja gora, preraščenih s cvetočim rododendronom ter meglice, ki so se valile iz doline Prahova spodaj. Prekrasno!

kamnite strukture Babele, Bucegi, Romunija

Kamnite strukture Babele – malo manjše so, kot sva si predstavljala.

Po slabi uri hoje sva prišla do slavnih kamnitih struktur Babele. Gre za ogromne skale, ki sta jih veter in dež oblikovala v neke vrste naravne dimnike. Lepo, ampak bistveno manjše, kot sva si predstavljala. V bližini je še struktura Sfinga (Sphinx) – nama je zgledala kot mrtvaška glava na Sfingi, malo strašljiva 🙂

moški in ženska pred Sfingo - kamnito strukturo, Bucegi, Romunija

A ne, da je tale Sfinga malo strašljiva?

Ravno, ko sva se odločila nadaljevati pot proti Omuju, pa je začelo noro pihati. Pred seboj sva imela še približno 2h hoje po planoti in 300 višinskih metrov, veter pa je tako zelo pihal, da je mene premikalo! Glede na vremensko napoved, ki je napovedovala popoldanske plohe, sva se po nekaj korakih odločila, da ni pametno oz. varno nadaljevati. Malo razočarana sva se obrnila nazaj proti avtu. Seveda je potem veter ponehal in sva se spraševala, če sva prehitro obupala. Nimaš kaj, bila sva že na poti dol in se nama dalo še enkrat hodit gor. Sva pač izkoristila dodaten čas in uživala v razgledih. Aja, pa dežja tudi še cel dan ni bilo!

roza pobočje v gorah zaradi svetočega rododendrona. Bugegi, romunija

Pa če tole ni noro no! Čisto roza pobočje v gorah (rododendron cveti)! Bucegi, Romunija

Na poti nazaj sva se zapeljala še do akumulacijskega jezera Bolboci. Po eni strani nič posebnega, po drugi strani pa čudovito. Zeleni gozdovi, polni iglavcev, modro jezero, narava, brez signala, mir, tišina … lepo je bilo. Pri jezeru in gor na planoti. Morda gor še lepše, ker midva imava pač rada gore in razglede z njih 🙂

ženska sedi na travniku med rumenimi rožicami. Bucegi, Romunija

Še ena med rožicami. Lepo je bilo. Bucegi, Romunija

Grad Peles in samostan Sinaia

Še zadnji ogled v tem delu Romunije je bil grad Peleš (Castelul Peleș) v kraju Sinaia. Grad Bran, ki sva si ga ogledala dan poprej, je predvsem zelo poznan in turističen (tam sva srečala edine tuje turiste tekom najinega potovanja po Romuniji!), grad Peleš pa je bistveno lepši in bi moral biti na vsakem planu potovanja v Romuniji.

Grad Peles, Romunija

Grad Peles, Romunija

Grad Peles je bil zgrajen konec 19. stoletja za kralja Karla I.. Karel I. je za Romunijo pomemben zato, ker je pod njegovo vladavino država postala prvič neodvisna. Grad je zasnoval nemški arhitekt, kar se opazi tudi na njegovem zunanjem izgledu – estetika, natančnost, pa tudi vzor v zahodno-evropskih državah. Kasneje je delo nadaljeval češki arhitekt, ki je zasnoval stolpe ter okoliške stavbe. Poleg gradu Peles je namreč tam še grad Pelisor in nekaj “gospodarskih” objektov. Ravno grad Pelisor je morda zanimiv, saj je bil rezidenca za kralja Ferdinanda I. in kraljico Marijo (tisto kraljico, ki je zaslužna tudi za obsežno obnovo gradu Bran). Prebrala sva eno zanimivost gradu Peles: ko je bil grad zgrajen, je bil to prvi grad v Evropi, ki je uporabljal izključno lokalno pridobljeno elektriko (iz elektrarne poleg gradu).

Grad Peles, Romunija

Grad Peles, Romunija

Nedaleč od gradu Peles je še prelep samostan Sinaia (Mănăstirea Sinaia). Ime je dobil po gori Sinaj (v Egiptu), kamor je poromal knez Mihai Cantacuzino, ki je dal samostan tudi postaviti (v letu 1695). Prelep samostan, čigar obisk vsekakor priporočava.

PREBERI ŠE  Pohodniška oprema - brez česa ne greva v gore

Zaključek – mesto Brašov in okolica ponuja ogromno

Mesto Brašov in njegova okolica sta verjetno eden bolj zanimivih delov Romunije. Na relativno majhni površini je res veliko stvari za videti in početi, zato vsekakor priporočava par dni tukaj. Če imate omejen čas za potovanje v Romunijo, se osredotočite na ta del. Tu lahko vidite zgodovino in naravo v svoji najlepši obliki v Romuniji.

Komentiraj

Lahkih nog naokrog