Delta Donave – največje močvirje v Evropi

2,2K

Donava je druga najdaljša reka v Evropi, ki svojo pot začne v Nemčiji, nato pa preči Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Srbijo in se v Romuniji izlije v Črno morje. Delta Donave v Romuniji je menda največje evropsko mokrišče in ima prav poseben ekosistem.

Delta Donave – zadnja divjina v Evropi

Delta Donave je največje mokrišče v Evropi, hkrati pa je tudi ena največjih divjin v Evropi – to pomeni, da je področje delte precej neposeljeno, nedotaknjeno s strani človeka, kar je v teh časih pravi fenomen. V delti Donave živijo najrazličnejše vrste ptic. Tu so npr. pelikani in kormorani, ki jih sicer v Evropi ne vidimo ravno pogosto. Poleti sem pridejo ptice selivke, ki se pozimi umaknejo v južnejše kraje, nadomestijo pa jih druge ptice selivke, ki pridejo sem prezimit iz hladnejših sibirskih step. Poleg ptičev menda tu živijo tudi šakali in bobri, rastlinstvo pa je v teh krajih tudi svojevrstno. Od vodnih rastlin pa vse do ogromnih hrastovih gozdov, za katere se samo čudiš, kako da sploh obstajajo na taki peščeni podlagi.

Pa še ena zanimivost: Donava s seboj v delto nosi ogromne količine peska, mulja oz. blata, ki ga potem v delti odlaga. In tako se delta Donave postopno veča. V središču delte je vas Mila 23 (kar v prevodu pomeni milja 23), torej vas, 23 milj oddaljena od točke, kjer se Donava razcepi v delto). Včasih je bila to vas ob samem izlivu Donave v Črno morje, danes pa je to nekje v sredini delte.

Vsak pogled na delto Donave je poseben in čeprav je delta tam daleč ob obali Črnega morja in za marsikoga iz poti po Romuniji, mu obisk toplo priporočava. Naju je navdušila.

Kje točno je delta Donave?

Delta Donave se nahaja v Romuniji ob Črnem morju. Romunija je nekako v obliki ribe, ki gleda proti zahodu, njen rep pa predstavlja obalo Črnega morja. Na zgornjem delu tega “repa”, torej že ob meji z Ukrajino, je delta Donave. Največje mesto v sami delti je mesto Tulcea (izgovorjava Tulčea), ki je tudi izhodišče za vse izlete po delti. Pri Tulcei (približno) se Donava razdeli iz ene struge na 3 večje kanale, vmes pa je še mali milijon manjših “rokavčkov” in jezerc. Najbolj južni rokav reke Donave se imenuje Sfanto Gheorghe, najbolj severni kanal je Chillia (ta gre po meji z Ukrajino), v sredini pa imamo kanal Sulina, ki je bil (menda) narejen umetno za ladijski promet.

Ogled delte Donave

Za koliko časa v delto Donave?

Midva sva si za ogled delte Donave vzela en dan časa. Ampak bi z veseljem ostala vsaj še en dan. Nisva si mislila, da je delta Donave tako zelo zanimiva in da nama bo tako zelo všeč.

Kje začeti, kje iskati izlete po delti Donave?

Izhodišče vseh izletov in ekskurzij po delti Donave je Tulcea. Od tu se lahko odpravite na enodnevni izlet po delti ali pa se vkrcate na javni prevoz (trajekt) do enega izmed krajev v sami delti in potem od tam naprej raziskujete. Vedeti je treba, da večina premikov poteka po vodi in da boste v vsakem primeru odvisni od ponudnikov izletov. Ne glede na to, ali si za izhodišče izberete Tulceo ali pa manjše vasice v delti (npr. Sfantu Gheorghe ali Sulina).

Midva sva prespala v kampu v Tulcei, naslednje jutro sva šla peš v pristanišče Aval (Port Tulcea Aval) in tam začela spraševati po izletih. Ker sva bila v predsezoni, med tednom in v času korone, je bilo izletov tisti dan malo. A vseeno sva dobila eno luštno ponudbo za celodnevni izlet s hitrim čolnom in se odpeljala dogodivščini naproti.

Najina izkušnja izleta po delti Donave

Kot sem napisala zgoraj, nisva imela nobene rezervacije vnaprej, pač pa sva vse uredila tisto jutro. Bilo je spontano, vendar pa bi verjetno s predhodno rezervacijo dobila boljšo ceno in morda našla turo, ki bi nama bila še bolj po godu. Prijateljica mi je tudi povedala, da so oni kar poiskali lokalnega ribiča, ki jih je zapeljal po delti – morda za poskusit, če se kdo uspe dogovoriti.

Agencija Excursii Delta

Šla sva z agencijo Excursii Delta (excusrii-delta.ro). Ponudili so celodnevni izlet (cca 8h), odhod ob 9h zjutraj, povratek okoli 17h. V skupini so bili poleg naju še 3 drugi ljudje (še dobro, ker so znali malo nemško, malo srbsko in so prevajali besede šoferja/vodiča), vozili pa smo se v hitrem čolnu (speed boat). Cena je bila 200 RON na osebo (približno 40€) plus 50 RON (10€) za kosilo in 30 RON (6€) za izlet s terencem do gozdu Caraorman. Plačilo v gotovini. Dogovarjala pa sva se v angleščini preko Whatsapp-a.

Kaj si pogledati v delti Donave?

Kanal Sulina

Najprej smo se vozili po “glavnem” kanalu Sulina, ki ni pravzaprav nič posebnega. Široka, blatna reka, ob njej in na njej pa številne ladje, marsikatere tako stare, da se že potapljajo (ta pogled naju je spomnil na delto Mekong v Vietnamu – poglejte fotografije tule), druge pa tako velike, da so njihovi valovi naš čoln premetavali kot igračko.

Stranski rokavi in jezera – tam se prava delta začne

Po slabi uri vožnje smo zavili v prvi stranski kanal, ki se je potem prelil v jezero, potem smo spet nadaljevali po manjšem kanalu do naslednjega jezera … Waw! Takrat se je ekskurzija šele zares začela. Voda kar naenkrat ni bila več blatna in rjava, pač pa je bila modra, kanal se je zožil, ob strani je raslo trstičje, lokvanji, na bregovih pa vrbe. In pa ptice! Koliko ptic je bilo kar naenkrat videti! Čaplje, galebi, pelikani, kormorani, labodi … Čisto drugo okolje kot prej. Ker sva bila tako zelo očitno navdušena, nama je šofer pomignil, da naj greva sedet spredaj na čoln, kjer bova tudi boljše videla oz. bo lahko Rok boljše fotografije naredil. Seveda, Rok je imel s seboj tisti “ta ogromen” objektiv (Nikkor ____), ki že zaradi velikosti vsakega navduši. Tako sva potem tam spredaj uživala v razgledih in se čudila lepotam Romunije, ki so čisto premalo poznane.

Caraorman – gozd na peščenih tleh

Postanek smo imeli v kraju Caraorman, kjer smo se izkrcali iz čolna in se presedli v terenca. Lokalni vodič nas je odpeljal do gozda Caraorman. V delti Donave sta dva gozda: Letea in Caraorman. Letea se nahaja bolj na severu med kanaloma Sulina in Chilija, Caraorman pa je med Sulino in Sgantu Gheorghe. Letea je subtropski gozd, Caraorman pa je deloma poplavljeni gozd, ampak je tudi kraj, kjer rastejo najdebelejši hrasti. Del najinega izleta je bil gozd Caraorman, zato par besed o njem.

Najprej smo se peljali skozi poplavljeni del gozdu. Naju je to spomnilo na Krakovski gozd na Dolenjskem. Gre za približno 20cm visoko stoječo vodo, ki poplavlja gozdna tla. In ko rečem, da gre za poplavljeni gozd, res mislim gozd. Debela mogočna drevesa, ki presenetljivo dobro uspevajo na blatni in stalno mokri podlagi. Drugi postanek smo naredili pri najdebelejšem hrastu. Drevo je res ogromno in spet je težko verjeti, da kaj tako velikega in mogočnega raste iz tako “slabih” tal.

Sledilo je kosilo v prijetni restavraciji Casa Stejarului Ingenuncheat, kjer smo dobili tipično ribjo čorbo, potem pa še tipično romunsko jed mamaliga (kar je v bistvu polenta) ter spet ribo. Pasalo se je okrepčat, preden smo nadaljevali pot skozi številna jezera in stranske kanale do naslednjega večjega kanala Sfantu Gheorghe. Zanimivo je bilo videti, kako se voda (ne)meša. En kanal je modre barve, drugi je rjave in med njima je praktično črta!

Sfantu Gheorghe – kraj na ustju Donave

Najstarejši in najmanj poseljen kraj na ustju Donave je Sfantu Gheorghe (ja, ime kraja je enako imenu kanala). Tam smo se s čolnom zapeljali iz Donave na Črno morje. Ampak neke razlike itak ne opaziš, ker je tudi v Črnem morju še vedno sama rjava voda, pa tudi slana na tej točki še ni kaj dosti.

V Sfantu Gheorghe smo imeli pol ure za hiter ogled kraja. Več itak ne potrebuješ, ker je to ena res majhna vasica. Vse ulice so peščene, asfalta tam nimajo. Saj ga tudi ne potrebujejo, ko pa ves promet poteka po reki, po samih ulicah znotraj mesta se pelje le nekaj avtomobilov (ki so tja prišli s kakšnim trajektom), večinoma pa ljudje pešačijo. Zanimivo vzdušje je tam, tako malo kot da si na koncu sveta 🙂

Sledil je le še povratek nazaj v Tulceo, ki smo ga naredili v celoti po kanalu Sfantu Gheorghe. Midva sva potem raziskovanje delte Donave nadaljevala sama z avtomobilom. Odpeljala sva se na jug (v smeri Constante) in si ogledala še stvari, ki so dostopne po kopnem.

Trdnjava Enisala

Delta Donave je več kot le mokrišče in številni zanimivi ptiči. Delta Donave ponuja tudi nekaj zanimivih zgodovinskih ostankov. Eden izmed njih je trdnjava Enisala. Trdnjava stoji na vzpetini nad jezerom Razim (Lacul Razim), ki je tudi največje jezero v Romuniji. Trdnjava izvira iz srednjega veka in je bila genovska trgovska postojanka. Genovski trgovci so takrat nadzorovali vse poti okoli Črnega morja in v ta namen so si postavili več trdnjav. Edina preživela je trdnjava Enisala, ki pa tudi deloma porušena. Vseeno je vredna obiska – predvsem zaradi lokacije na vzpetini nad morjem/jezerom.

Ruševine Doloșoman

Rt Doloșoman (izgovorjava Dološman) se nahaja še nekoliko južneje od trdnjave Enisale in je kraj, kjer se prej omenjeno največje jezero v Romuniji zaključi oz. prelije v jezero Golovita. Tu so poleg razgledov zanimivi tudi ostanki nekdanje rimske trdnjave Argamum. Ni ostalo ravno veliko, ne pričakujte ravno Koloseja, je pa dovolj, da si lahko predstavljamo nekdanje rimsko mestece.

Ruševine Histria

Histria ali Istra je še en kraj, še nekoliko južneje od Tulcee. Tudi tu se da videti ostanke rimskega mesta. V primerjavi z Dolosmanom, kjer je bila trdnjava, je bilo tu prav mesto in videti se da še nekaj stebrov, ki so najverjetneje pripadali rimskemu templju.

Najini nasveti za obisk delte Donave

• Sprej za komarje je obvezen! Dolge hlače in nogavice pa tudi. Kljub vročini. Verjemite 😉 Komarjev je RES VELIKO, sploh ob večerih, zato imejte čim več kože pokrite, nastanitev pa izberite tako, ki ima mreže proti komarjem.
• Krema za sončenje je tudi nujna. Izlet z ladjico je zelo prijeten tudi v poletni vročini. Tam malo pihlja, malo nas zalije in hitro pozabimo na vroče sonce. A ne glede na vse, krema za sončenje je obvezna, ker vas lahko zelo opeče.
• Na turo vzemite tudi dovolj vode. Ker možnosti za nakup ni veliko, nekaj pijače se sicer dobi pri kosilu, ampak ni dovolj za cel dan.

• Midva sva malo pohitela in si vse pogledala v enem dnevu. Verjetno bi bilo boljše, če bi imela še en dan. Ali pa če bi šla morda na vse zgodaj zjutraj na turo po kanalih in jezerih – gledat ptiče. Za naju bi bil ta del dovolj. Gozd Caraorman je zanimiv, ampak ni tako zelo poseben, prav tako sam izliv reke v Črno morje ni nič blazno fascinantnega. Nama je bilo najlepše med jezeri in številnimi ptiči.
• Ruševine utrdb in rimskih naselij so tudi fascinantne in jih priporočava za ogled.
• Ko boste že tam, zapeljite se še do kraja Mamaia, ki je neke vrste Portorož na Črnem morju. Za skok v morje in malo počitniškega vzdušja 😉