Pohodniška oprema – brez česa ne greva v gore

1,7K

Pomlad je tu in prihaja čas, ko bomo hribolazci in pohodniki spet začeli več hoditi v hribe oz. gore. To je tudi čas, ko bomo pregledali svojo pohodniško opremo; mogoče kaj zamenjali oz. kakšen kos dokupili. V tej objavi bom predstavila, katero opremo uporabljava midva in zakaj. Pohodništvo postaja iz leta v leto bolj priljubljeno, midva pa sva v gore hodila še v časih, ko to še ni bilo tako “in”. Zato morda nisva najbolj modna na tem področju, sva pa velika zagovornika funkcionalnosti in kvalitete. Pohodniška oprema je lahko zelo specifična in dvema osebama ne bo odgovarjal isti čevelj. Pa tudi ljudje smo si različni in vsak ima svoje gorniške navade. Oprema je vedno tudi odraz vremenskih razmer, fizične pripravljenosti in odgovornosti vsakega posameznika. Včasih je bolje imeti stvar s sabo kot pa da jo potrebuješ pa je ni 😀

Tule je najina pohodniška oprema in najini nasveti pri izbiri le-te. Upava, da vam bo koristilo.

Pohodniška oprema – kaj uporabljava in zakaj

Pohodniški čevlji (gojzerji)

Midva vedno v gore hodiva v gojzerjih, torej v visokih pohodniških čevljih. Zakaj? Za v visokogorje so za naju to najboljši čevlji. Pomemben je dober podplat – tak, da blaži in da ima dober oprijem. Pomembno je, da je čevelj dovolj trd, da daje oporo in zaščito stopalu (ampak ne pretrd, seveda). Predvsem pa nama je pomembno, da čevelj nudi oporo za gleženj. Rok si je tudi že v kakšnih starejših gojzerjih zvil gleženj (več kot enkrat!), zato rajši ne pomislim, kako bi bilo, če bi hodil v nizkih čevljih 😀.

Pohodniški čevlji se delijo na zimske in letne – letni imajo gumo za letne razmere in zimski za zimske (kot pri pnevmatikah 😆). V realnosti to pomeni, da bo letni čevelj hitreje zdrsnil v zimskih razmerah, zimska guma pa se zna odkrušiti od podplata v poletni vročici. Letni čevlji so tudi mehkejši kot zimski, kar se nanaša predvsem na uporabo derez in vzpone, ki za naju niso (še) aktualni. Midva imava torej letne pohodniške čevlje

Rok ima že nekaj let gojzerje Scarpa – model z ojačanim sprednjim delom, z dodatno gumo, kar naredi čevelj izredno oprijemljiv tudi v skalah, kjer je treba že malo poplezat. Skoraj tako kot plezalni čevlji.

Katarina pa ima take bolj luštne, zaobljene Alpina čevlje. Čeprav priznam, dodatna guma spredaj bi mi prišla zelo prav, saj so se čevlji tam najbolj uničili.

Nizki pohodniški oz. trail čevlji

Imava tudi nizke pohodniške oz. trail tekaške čevlje. Tega midva ne uporabljava za gore, ampak bolj za hribe (v pravem pomenu besede) ali griče. No, ali pa za tek. Kvalitetni čevlji imajo prav tako kot gojzerji dober oprijem in dobro blaženje, predvsem pa so lažji od visokih pohodniških čevljev, njihov podplat pa je pogosto izjemno mehak.

Pohodniške palice

Ko sva začela skupaj hodit v hribe, je bil Rok pravi profesionalec zame. “Model” je imel pohodniške palice! Mi doma nismo nikoli hodili s palicami. “To je za stare, ki že težko hodijo,” smo bili mnenja takrat (naj povem, da je to že kar nekaj let nazaj 😃). Potem pa mi je Rok enkrat dobesedno “uturil” palice, češ da mi bo lažje hodit. Napaka! Opletala sem s palicami naokoli, se spotikala ob njih, jih podrgnila ob vse skale na poti. No, ampak do vrha Krna sem se jih že navadila in sedaj ne grem nikamor brez njih. Pohodniške palice so super pomoč pri hoji navzgor in opora za kolena na poti navzdol.

Palice pa niso uporabne v plezalnih smereh – ni treba, da gre za pravo plezanje, ampak tudi v gorah tam, kjer so same skale in je treba mogoče kje uporabit roke, so lahko palice precej v napoto. Zato so pohodniške palice zložljive, da jih lahko pospravimo, kadar jih ne potrebujemo. Dobro je tudi, da so lahke, ampak dokler ne gre za neke daljše ture, jaz temu ne bi posvečala prehude pozornosti. Pomembno pa se mi zdi, da imajo palice prijeten ročaj. Plastika zna biti trda in neprijetna, pluta je zato veliko boljši material za držalo. Jaz sem izredno zadovoljna s svojimi Black Diamond palicami s plutovinastim ročajem. Izredno prijeten je za držanje in dlani se ne potijo. Pa zložijo se tudi precej na kratko.

Pohodniške hlače

Pri ženskah so postale pajkice izredno popularne za pohodništvo. Bom čisto iskrena. Pajkice izgledajo zelo lepo, so noro instagramabilne, ampak jaz jih za v gore ne nosim. Zdi se mi, da morajo biti pohodniške hlače malo širše, da pokrijejo gojzerje in tako preprečijo kakšnim kamenčkom (sploh na melišču) ali pa snegu, da ti zleze v čevelj. Saj pravim, nisem neka Insta-fashion-queen 😀 Meni je pomembnejše, da je stvar funkcionalna.

Torej, oba imava pohodniške hlače. Vsak ima ene letne in ene zimske, znamke Karibu (čisto slučajno imava oba isto znamko). Zimske hlače so spodaj podložene in so tudi vodoodporne (vodoodbojne), da so primerne za kakšne bolj vlažne dni. Letne pa so tanjše in bolj dihajo. Moje letne pohodniške hlače so take, kjer se spodnji del lahko odstrani in nastanejo kratke (3/4) hlače. Ampak realno sem to uporabila le nekajkrat. Ko je bilo res, res vroče. Načeloma sva mnenja, da morajo biti pohodniške hlače vsaj čez kolena – tako si jih zaščitiva pred kakšnimi praskami v skalah in pa red močnim soncem. Videla sva že ljudi, ki so prišli iz gora s čisto opečenimi koleni. Rok tu prisega na dolge hlače tudi poleti, le da imajo dobre zračnike.

Majice, srajce in puloverji

Kar se tiče zgornjega dela oblačil, se vedno oblačiva v slojih. To pomeni spodnja majica (v zimskih dneh), “švic” majica s kratkimi rokavi, termo majica z dolgimi rokavi, srajca, pohodniški pulover in na koncu jakna/puhovka. Zaporedje je odvisno od osebe in vsak od naju kakšen sloj spusti. Jaz recimo nosim čisto navadno bombažno majico, ne “švic” majico, zelo rada pa nosim srajco. Pohodniška srajca je tak vmesen sloj. Za takrat, ko je premrzlo za kratke rokave in pretoplo za termo majico ali pulover. Rok ima vedno svojo švic majico in potem samo še termo majico in je to zanj dovolj. Jaz pa imam pozimi na sebi vse naštete sloje, pa še me zebe. Tu je res stvar vsakega posameznika, kaj mu odgovarja.

Rok je navdušen nad svojim termo perilom iz trgovine Nordic (Petra Majdič), jaz pa nad pohodniško jopico Karibu. Ostali deli opreme so naključni in jih ne bi posebaj izpostavljala.

Puhovka, jakna, vetrovka

Preden sva šla v Južno Ameriko, sva bila oba pristaša Softshell jakne, za potovanje v Južno Ameriko pa sva v Igluju dobila še vsak svojo puhovko in od takrat se od puhovke ne ločiva več. To je tako zelo fajna stvar, resno! Topla, lahka, zloži se v minimalno kroglo … ni da ni. Tudi softshell jakna je seveda super, tudi cenejša, ampak puhovka je pa zakon.

Še nekaj bi opozorila. Tudi če greste v gore poleti, v najhujši vročini, je pametno imeti s seboj neko jakno ali pa vsaj topel pulover. Vreme v visokogorju je nepredvidljivo in hitro se lahko iz sončne pripeke spremeni v nevihto z mrzlim vetrom. In takrat pride kakšna jakna še kako prav.

Kapa, rokavice, večnamenska rutka (buff)

Ravno zaradi neprevidvljivih vremenskih razmer v gorah, je vsaj v prehodnih obdobjih pametno imeti s seboj kapo, morda tudi rokavice ali pa rutko (buff). Ta kos tekstila je tako praktična stvar, da bi jo moral imeti prav vsak. Rutko se lahko zvije na tisoč in en način in tako lahko služi kot kapa, trak za lase, elastika za lase, šal, trak za brisanje potu in še za marsikaj se jo da uporabiti. V zadnjem času sem se zelo navdušila nad trakovi (za ušesa, če se jim tako reče). Namreč dostikrat mi je bilo v gorah vroče, če sem imela kapo, a brez nje mi je neprijetno pihalo okoli ušes. Trak (naročila sem ga pri Slovenki Saši, znamka Droppin) odlično reši tole težavico. Poleti seveda nikamor ne greva (no, vsaj jaz) tudi brez šilt kape – da se zaščitiva pred močnim soncem.

Nahrbtnik

Vse ostalo, kar bomo nesli s seboj v gore, bo prej ali slej končalo v nahrbtniku, zato je pomembno, da je le-ta udoben za nošenje, sam po sebi čim lažji in pa primerne velikosti. Za povprečnega planinca bo za enodnevno turo 30-litrski nahrbtnik ravno pravšnji. Rok pogosto nosi s seboj tudi svoj fotoaparat, stojalo, dodaten objektiv … zato je njegov nahrbtnik nekoliko večji (prevelik): 40-litrski, moj pa je malo manjši 32-litrski, oba sta znamke Lowe Alpine. Meni je bilo pomembno, da ima nahrbtnik ob strani prostor za kakšno plastenko vode, Roku pa da se odpira tudi spodnji del in mu tako omogoči lažji dostop do fotoaparata. Ko boste izbirali nahrbtnik, preverite, kako se nosi, kako vam sede na hrbet in ramena. Obtežite ga že v trgovini, da boste vedeli, kaj vas čaka kasneje.

Čelada

Čelada ni ravno najbolj vsakodnevni del pohodniške opreme, a pri vzponu v visokogorje je zelo priporočljiva. Sploh če je pot speljana pod kakšnim krušljivim delom stene. Midva imava čeladi itak zaradi športnega plezanja.

Prva pomoč

Saj načeloma prve pomoči nikoli ne potrebujemo, razen takrat, ko je nimamo … Zato je dobro imeti eno majhno torbico z osnovnimi pripomočki za prvo pomoč: obliži, gazo, povoji, tabletami proti bolečinam … K temu sodi seveda osnovno znanje kako te stvari uporabiti 😉

Kje kupiti pohodniško opremo?

Verjetno sem že večkrat napisala, da nama je kvaliteta pomembna. Zato dava rajši kakšen evro več in stvar uporabljava dlje časa. Težko bi rekla, kje natančno kupiti pohodniško opremo, bolj je pomembno, da izberete kvalitetno znamko oz. kvalitetne materiale. Tudi Decathlon, InterSport ali Hervis imajo na zalogi dobre stvari, še več res kvalitetne ponudbe pa se najde v specializiranih trgovinah za pohodništvo kot so IgluSport, Kibuba, Annapurna in podobne. Nisva ambasadorja za nobeno od teh trgovin ali znamk, samo poveva svoje mnenje 😉

Tako, to je najina pohodniška oprema in najino mnenje. Upava, da vam je najin zapis koristil pri izbiri ali nakupu kakšnega kosa. Verjameva in upava, da ima kdo tudi drugačno izkušnjo in prepričanje. Želiva vam varno pot v hribe.

PS: Če vas še kaj zanima, pa nama napišite v komentar. Ali pa če bi še kaj dodali? Kateri je za vas nepogrešljiv kos pohodniške opreme, ki bi jo priporočili tudi drugim?