Pomlad je tu in prihaja čas, ko bomo hribolazci in pohodniki spet začeli več hoditi v hribe oz. gore. To je tudi čas, ko bomo pregledali svojo pohodniško opremo; mogoče kaj zamenjali oz. kakšen kos dokupili. In pri tem se vedno pojavi vprašanje. Ali to in ono stvar potrebujem? Je res pomembno, kakšna je kvaliteta nekega artikla, kaj pa drugim prav pride? V tej objavi bom predstavila, katero opremo uporabljava midva in zakaj.
Pohodništvo postaja iz leta v leto bolj priljubljeno, midva pa sva v gore hodila še v časih, ko to še ni bilo tako “in”. Zato morda nisva najbolj modna na tem področju, sva pa velika zagovornika funkcionalnosti in kvalitete. Pohodniška oprema je lahko zelo specifična in dvema osebama ne bo odgovarjal npr. isti čevelj. Pa tudi ljudje smo si različni in vsak ima svoje gorniške navade. Oprema je vedno tudi odraz vremenskih razmer, fizične pripravljenosti in odgovornosti vsakega posameznika. Včasih je bolje imeti neko stvar s sabo, kot pa da jo potrebuješ, pa je ni.
Tule je najina pohodniška oprema in najini nasveti pri izbiri le-te. Upava, da vam bo koristilo.
Pohodniška oprema – kaj uporabljava in zakaj
Pohodniški čevlji (gojzerji)
Midva vedno v gore hodiva v gojzerjih, torej v visokih pohodniških čevljih. Zakaj? Za v visokogorje so za naju to najboljši čevlji. Pomemben je dober podplat – tak, da blaži in da ima dober oprijem. Pomembno je, da je čevelj dovolj trd, da daje oporo in zaščito stopalu (ampak ne pretrd, seveda). Predvsem pa nama je pomembno, da čevelj nudi oporo za gleženj. Rok si je tudi že v kakšnih starejših gojzerjih zvil gleženj (več kot enkrat!), zato rajši ne pomislim, kako bi bilo, če bi hodil v nizkih čevljih 😀.
Pohodniški čevlji se delijo na zimske in letne – letni imajo gumo za letne razmere in zimski za zimske (kot pri pnevmatikah 😆). V realnosti to pomeni, da bo letni čevelj hitreje zdrsnil v zimskih razmerah, zimska guma pa se zna odkrušiti od podplata v poletni vročici. Letni čevlji so tudi mehkejši kot zimski, kar se nanaša predvsem na uporabo derez in vzpone, ki za naju niso (še) aktualni. Midva imava torej letne pohodniške čevlje
Rok ima že nekaj let gojzerje Scarpa – model z ojačanim sprednjim delom, z dodatno gumo, kar naredi čevelj izredno oprijemljiv tudi v skalah, kjer je treba že malo poplezat. Skoraj tako kot plezalni čevlji.
Katarina pa ima take bolj luštne, zaobljene Alpina čevlje. Čeprav priznam, dodatna guma spredaj bi mi prišla zelo prav, saj so se čevlji tam najbolj uničili.
Oba imava tudi zimske pohodniške čevlje – take, na katere se lahko nataknejo dereze. Katarina ima Scarpine čevlje za polavtomatske dereze, Rok pa La Sportivine za avtomatske dereze. Ampak to so že zelo specifične stvari, tako da ne bi šla preveč v detajle.
Nizki pohodniški oz. trail čevlji
Imava tudi nizke pohodniške oz. pristopne čevlje. To uporabljava samo za pristope do plezalnih smeri v gorah. Ali pa pač za hribe (v pravem pomenu besede) ali griče. Kvalitetni čevlji imajo prav tako kot gojzerji dober oprijem in dobro blaženje, predvsem pa so lažji od visokih pohodniških čevljev, njihov podplat pa je pogosto izjemno mehak.
Rok ima nizek čevelj znamke La Sportiva, Katarina pa Scarpa.
Pohodniške palice
Ko sva začela skupaj hodit v hribe, je bil Rok pravi profesionalec zame. “Model” je imel pohodniške palice! Mi doma nismo nikoli hodili s palicami. “To je za stare, ki že težko hodijo,” smo bili mnenja takrat (naj povem, da je to že kar nekaj let nazaj 😃). Potem pa mi je Rok enkrat dobesedno “uturil” palice, češ da mi bo lažje hodit. Napaka! Opletala sem s palicami naokoli, se spotikala ob njih, jih podrgnila ob vse skale na poti. No, ampak do vrha Krna sem se jih že navadila in sedaj ne grem nikamor brez njih. Pohodniške palice so super pomoč pri hoji navzgor in opora za kolena na poti navzdol.
Palice pa niso uporabne v plezalnih smereh – ni treba, da gre za pravo plezanje, ampak tudi v gorah tam, kjer so same skale in je treba mogoče kje uporabit roke, so lahko palice precej v napoto. Zato so pohodniške palice zložljive, da jih lahko pospravimo, kadar jih ne potrebujemo. Dobro je tudi, da so lahke, ampak dokler ne gre za neke daljše ture, jaz temu ne bi posvečala prehude pozornosti. Pomembno pa se mi zdi, da imajo palice prijeten ročaj. Plastika zna biti trda in neprijetna, pluta je zato veliko boljši material za držalo. Jaz sem izredno zadovoljna s svojimi Black Diamond palicami s plutovinastim ročajem. Rok ima tudi Black Diamond palice, le da imajo njegove nekoliko drugačen način zlaganja.
Pohodniške hlače
Pri ženskah so postale pajkice izredno popularne za pohodništvo. Bom čisto iskrena. Pajkice izgledajo zelo lepo, so noro instagramabilne, ampak jaz jih za v gore ne nosim. Zdi se mi, da morajo biti pohodniške hlače malo širše, da pokrijejo gojzerje in tako preprečijo kakšnim kamenčkom (sploh na melišču) ali pa snegu, da ti zleze v čevelj. Saj pravim, nisem neka Insta-fashion-queen 😀 Pajkice so super tako za kakšen sprehod zame.
Torej, oba imava pohodniške hlače. Vsak od naju ima letne in zimske hlače. Zimske hlače so spodaj podložene in so tudi vodoodporne (vodoodbojne), da so primerne za kakšne bolj vlažne dni. Letne pa so tanjše in bolj dihajo. Ene moje letne pohodniške hlače so znamke Karibu in so take, kjer se spodnji del lahko odstrani in nastanejo kratke (3/4) hlače. Ampak realno sem to uporabila le nekajkrat. Ko je bilo res, res vroče. Načeloma sva mnenja, da morajo biti pohodniške hlače vsaj čez kolena – tako si jih zaščitiva pred kakšnimi praskami v skalah in pa red močnim soncem. Videla sva že ljudi, ki so prišli iz gora s čisto opečenimi koleni. Druge pohodniške imam od znamke Alipne Princes (Alipne Nation) – Ascent pohodne hlače. Tiste, ki so spodaj širše (niso pajkice), imajo pa super udoben pas ter priročne žepe za telefon na stegnih. Rok tu prisega na dolge hlače tudi poleti, le da imajo dobre zračnike ob straneh. Njegove trenutne hlače so znamke Karibu.
Majice, srajce in puloverji
Kar se tiče zgornjega dela oblačil, se vedno oblačiva v slojih. To pomeni spodnja majica (v zimskih dneh), “švic” majica s kratkimi rokavi ali pa merino majica, termo majica z dolgimi rokavi, srajca, pohodniški pulover in na koncu jakna/puhovka. Zaporedje je odvisno od osebe in vsak od naju kakšen sloj spusti. Jaz recimo nisem tak pristaš “švic” majice, zelo rada pa nosim srajco. Pohodniška srajca je tak vmesen sloj. Za takrat, ko je premrzlo za kratke rokave in pretoplo za termo majico ali pulover. Rok ima vedno svojo švic majico in potem samo še termo majico in je to zanj dovolj. Jaz pa imam pozimi na sebi vse naštete sloje, pa še me zebe. Tu je res stvar vsakega posameznika, kaj mu odgovarja.
Rok je navdušen nad svojim dolgim termo perilom iz trgovine Nordic (Petra Majdič), ter vsem, kar je od Ortovoxa (dolga majica, majica s kratkimi rokavi, termo hlače). Vsak od naju ima tudi eno merino majico s kratkimi rokavi od Slovenke Nade, znamka Hope’s Bivouac. Jaz bi izpostavila še pohodniško jopico Karibu. Ostali deli opreme so naključni in jih ne bi posebaj pisala o njih.
Puhovka, jakna, vetrovka
Preden sva šla v Južno Ameriko, sva bila oba pristaša Softshell jakne, za potovanje v Južno Ameriko pa sva v Igluju dobila še vsak svojo puhovko in od takrat se od puhovke ne ločiva več. To je tako zelo fajna stvar, resno! Topla, lahka, zloži se v minimalno kroglo … ni da ni. Tudi softshell jakna je seveda super, tudi cenejša, ampak puhovka je pa zakon. S časoma sva si potem oba kupila še vetrno jakno (Gore-Tex), znamke Patagonia. Gre za 3-slojno jakno, ki ni topla, je pa zelo vodoodporna in jo uporabljava kot sloj čez puhovko. Ja, postane malo konfuzno, koliko stvar lahko imaš in uporabljaš. Ampak, če veš, čemu kaj služi, potem ni težko.
Še nekaj bi opozorila. Tudi če greste v gore poleti, v najhujši vročini, je pametno imeti s seboj neko jakno ali pa vsaj topel pulover. Vreme v visokogorju je nepredvidljivo in hitro se lahko iz sončne pripeke spremeni v nevihto z mrzlim vetrom. In takrat pride kakšna jakna še kako prav.
Kapa, rokavice, večnamenska rutka (buff)
Ravno zaradi neprevidvljivih vremenskih razmer v gorah, je vsaj v prehodnih obdobjih pametno imeti s seboj kapo, morda tudi rokavice ali pa rutko (buff). Ta kos tekstila je tako praktična stvar, da bi jo moral imeti prav vsak. Rutko se lahko zvije na tisoč in en način in tako lahko služi kot kapa, trak za lase, elastika za lase, šal, trak za brisanje potu in še za marsikaj se jo da uporabiti. V zadnjem času sem se zelo navdušila nad trakovi (za ušesa, če se jim tako reče). Namreč dostikrat mi je bilo v gorah vroče, če sem imela kapo, a brez nje mi je neprijetno pihalo okoli ušes. Trak (naročila sem ga pri Slovenki Saši, znamka Droppin) odlično reši tole težavico. Poleti seveda nikamor ne greva (no, vsaj jaz) tudi brez šilt kape – da se zaščitiva pred močnim soncem. Za zaščito pred soncem so pomembna tudi kvalitetna očala. Jaz imam sploh občutljive oči, zato uporabljam kar tista “ledeniška” očala.
Nahrbtnik
Vse ostalo, kar bomo nesli s seboj v gore, bo prej ali slej končalo v nahrbtniku, zato je pomembno, da je le-ta udoben za nošenje, sam po sebi čim lažji in pa primerne velikosti. Za povprečnega planinca bo za enodnevno turo 30-litrski nahrbtnik ravno pravšnji. Rok pogosto nosi s seboj tudi svoj fotoaparat, stojalo, dodaten objektiv … zato je njegov nahrbtnik nekoliko večji (prevelik): 40-litrski, moj pa je malo manjši 32-litrski, oba sta znamke Lowe Alpine. Meni je bilo pomembno, da ima nahrbtnik ob strani prostor za kakšno plastenko vode, Roku pa da se odpira tudi spodnji del in mu tako omogoči lažji dostop do npr. fotoaparata. Ko boste izbirali nahrbtnik, preverite, kako se nosi, kako vam sede na hrbet in ramena. Obtežite ga že v trgovini, da boste vedeli, kaj vas čaka kasneje.
Čelada
Čelada ni ravno najbolj vsakodnevni del pohodniške opreme, a pri vzponu v visokogorje je zelo priporočljiva. Sploh če je pot speljana pod kakšnim krušljivim delom stene. Midva imava čeladi itak zaradi športnega plezanja.
Prva pomoč
Saj načeloma prve pomoči nikoli ne potrebujemo, razen takrat, ko je nimamo … Zato je dobro imeti eno majhno torbico z osnovnimi pripomočki za prvo pomoč: obliži, gazo, povoji, tabletami proti bolečinam … K temu sodi seveda osnovno znanje kako te stvari uporabiti 😉
Kje kupiti pohodniško opremo?
Verjetno sem že večkrat napisala, da nama je kvaliteta pomembna. Zato dava rajši kakšen evro več in stvar uporabljava dlje časa. Težko bi rekla, kje natančno kupiti pohodniško opremo, bolj je pomembno, da izberete kvalitetno znamko oz. kvalitetne materiale. Tudi Decathlon, InterSport ali Hervis imajo na zalogi dobre stvari, še več res kvalitetne ponudbe pa se najde v specializiranih trgovinah za pohodništvo kot so IgluSport, Kibuba, Annapurna in podobne. Nisva ambasadorja za nobeno od teh trgovin ali znamk, samo poveva svoje mnenje 😉
Tako, to je najina pohodniška oprema in najino mnenje. Upava, da vam je najin zapis koristil pri izbiri ali nakupu kakšnega kosa. Verjameva in upava, da ima kdo tudi drugačno izkušnjo in prepričanje. Želiva vam varno pot v hribe.
PS: Če vas še kaj zanima, pa nama napišite v komentar. Ali pa če bi še kaj dodali? Kateri je za vas nepogrešljiv kos pohodniške opreme, ki bi jo priporočili tudi drugim?
1 Komentar
Zivjo.
Za glezenj je najboljs ce se nosi bosonoga obutev. Kar je v gorah, se posebej tezjih poteh (brezpotja, ferate, pristopi do smeri,..) tezko, ampak se glezenj utrdi in kmalu spoznas, da prilezes na Triglav v nizkih cevljih in imas v omari samo zimske gojzarje (imam parkrat zvit glezenj in ga ni cez bosonogo obutev).
Glede na to da veliko potujeta in hribolazita, vam priporocam tudi cote iz merino volne. So drazje, ampak je tukaj absolutna kvaliteta pred vsemi ostalimi”svic” majcami.Se posebej koliko manj prtljage nosis s sabo. Imam kar nekaj cot namenjene potovanjem narejene po lastnih zeljah.
Potem so tu se palice. Marsikdo misli da so ful dobre za v hrib, ampak so k vecjemu pripomocek za sestope. Namrec pri uporabi palic za v breg hitro ne uporabljas vec ravnotezja, polozaj roka ni primeren,…
Neuporaba palic in bosonoga obutev (osvojila par dvatisocakov v bosonogih cevljih – 4 mm podplat) pomeni da si pocasnejsi, bolj utrujen, ampak definitivno brez bolecin tako v gleznjih, kolenih in kolkih. Preverjeno..