Ne morem verjeti, ampak letos mineva že 10 let od najinega prvega skupnega potovanja. Kar malo nostalgično gledam nazaj na najino življenje in sem hvaležna za vse, kar sva doživela. Par sva postala že v srednji šoli, ko sva imela rosnih 16 oz. 17 let. Lahko si predstavljate, da je bilo to obdobje za naju polno sprememb, tako v zasebnem življenju vsakega od naju, v najinem skupnem življenju, kot tudi v smislu najinih potovanj. Od tega, da še nikoli nisva sedla na letalo, pa do tega, da nama je pot od vhoda na letališče pa do letala tako samoumevna, kot si zjutraj namaževa marmelado na kruh 🙂 Pa od tega, da sva bila brez prebite pare in so nama na začetku denar za potovanja dajali starši oz. nekaj malega je kapnilo od študentskega dela in Zoisove štipendije, pa do tega, da imava danes oba službo in izobrazbo. Čeprav, včasih sva imela malo denarja in veliko časa, danes pa imava dovolj denarja in premalo časa.
Poglejmo 10 let najinih potovanj, kje vse sva bila in kaj se nama je dogajalo.
2008 – Katarinina matura in prvo potovanje
Leta 2008 se je v Avstraliji odvijalo svetovno srečanje mladih. Zame je bila Avstralija itak vedno sanjska destinacija. Ko pa sem izvedela, da bo tam svetovno srečanje mladih, sem izkoristila priložnost in se prijavila. Varčevala sem na polno, kasneje se mi je pridružil tudi Rok in julija 2008 sva se odpravila na celino Down Under.
Za Roka je bil to prvi polet z letalom, zame sicer ne, res pa je, da še nikoli nisem letela več kot 2 uri, zato naju je bilo kar malo strah. Ker, pismo, če si 10 ur v zraku je toliko več možnosti, da se kaj zgodi, ane?
OMG, v Avstralijo greva!
Po zaključenem dogajanju okoli svetovnega dneva mladih smo imeli še 2 dni prosto za samostojne oglede Sydneya. Meni so domači od vedno pravili, da sem kot majhna ves čas govorila “sama!” in tako sva tudi v Avstraliji “sama!” za tista dva dneva odletela na sever države. Seveda sva bila malo naivna pri planiranju časa na letališčih in skoraj zamudila letalo za Evropo 🙂
Sama! Greva v Surfer's Paradise
Zame je bilo leto 2008 tudi leto, ko sem maturirala in sem imela najdaljše poletne počitnice. Poleg Avstralije smo šli še družinsko z avtom do Grčije, jeseni pa nas je šla skupina 6 sošolcev na maturantski izlet. To ni bil tipičen žurerski izlet na kakšen grški otok. Ne, mi smo šli na evro-trip, oz. kot smo ga mi poimenovali Euro-Zug-Rucksack-Trip, saj smo potovali z InterRail karto. V enem tednu smo si ogledali Budimpešto, Bratislavo, Prago, kjer so nas okradli (bili smo ob vso gotovino, en zelo drag DSLR fotoaparat, dokumente in mobitel), na koncu pa smo se razvedrili na Oktoberfestu v Münchnu. Lahko bi rekla, da je bil to ognjeni krst mojih potovanj.
2009 – Rokova matura in prvo samostojno potovanje
Po tem, ko sva uspešno prestala potovanje v Avstralijo, se je meni odprl svet. Če sem prišla do Avstralije, potem lahko grem kamorkoli. In če se nisva na smrt skregala v 3 tednih na drugi celini, greva lahko še kam. Leta 2009 je maturiral še Rok, zato je tokrat on izbiral destinacijo. Predlagal je Veliko Britanijo.
Meni je bil maturantski izlet z vlakom zelo všeč in želela sem to deliti z Rokom. Splanirala sem potovanje z vlakom (spet z InterRail karto) iz Ljubljane do Londona, od tam pa naprej po Veliki Britaniji, vse do severa Škotske. Ker nisva imela svoje kreditne kartice, sva za rezervacijo hostlov in leta domov prosila turistično agencijo, ki je delovala v sklopu naše srednje šole. Malo po tem, ko sva oddala prošnjo za rezervacije, me je klical Rok in rekel, da v bistvu ne želi potovat. Kaaaaj?!
Itak sva se takoj skregala, nato pa sva se pogodila, da greva za en teden v London. Nerodno mi je bilo še enkrat prosit turistično agencijo, zato sem rajši prosila svojega očeta za kreditno kartico in rezervirala letalski karti pri RyanAiru. Prvotni namen je bil leteti iz Trsta do Londona in nazaj v Celovec. To sta dve destinaciji, kamor naju starši lahko peljejo. Ampak so bile karte iz Trsta predrage in spomnila sem se, da mi je prijateljica rekla, da je ona letela iz Trevisa. Jaz – talent – sem mislila, da je to Tarvisio, pri Udinah, kar je prav tako dovolj blizu. Rezervirala sem karte, potem pa celo noč nisem mogla spati, ker je na rezervaciji pisalo Treviso (Venice). Naslednji dan sem odprla zemljevid Italije in z grozo ugotovila, da je to res v bližini Benetk. Takrat še ni bilo GoOptija (ali pa midva nisva vedela zanj) in tako sem previdno pristopila do očeta: “Očiiiii, ali bi naju peljal do Benetk namesto do Trsta?” Moj oče je zelo ustrežljiva duša in naju je brez težav peljal.
Najboljše in najslabše iz Londona
En teden Londona je bil super. Tokrat sva bila prepuščena sama sebi, vse sva si morala sama splanirati in za moje pojme nama je šlo super. Roka pa še vedno ni prepričalo, da so potovanja zanj.
Izlet v Windsor, Stonehenge in Cambridge
2010 – arhitekturne ekskurzije in prvo kampiranje
Rok je čisto “not padel” v svoj študij arhitekture in ko so začeli hoditi še na ekskurzije, je bilo zanj kar se tiče potovanj to dovolj. To so bili izleti v izobraževalne namene in za to se mu je zdelo vredno dajati denar. Tako je bilo leto 2010 zanj veliko bolj potovalno kot zame. Z arhitekti so šli v Španijo (Barcelona, Valencija in še številna mesta tam okoli), jaz pa sem šla z družino na Sicilijo (z avtom, seveda).
Sicilija z avtomobilom
Najino edino “potovanje” tega leta je bil 3 dnevni oddih na slovenski obali. Da ne bova preveč zapravila, sva se odločila za kampiranje. Mi smo z družino veliko kampirali in mi je bilo to nekaj normalnega, Rok pa je bil tabornik in tudi vajen bivanja v šotorih. Ampak vseeno, za naju to takrat ni funkcioniralo. Bilo je grozno vroče, ponoči nisva mogla spati, čez dan se nisva imela kam dati, nič pametnega si nisva mogla skuhati, ker nisva imela hladilnika … danes, ko gledam nazaj bi rekla, da se pač nisva najboljše znašla. Takrat pa je Rok rekel, da nikoli več ne gre v šotor, tako grozno je bilo 🙂
Za novo leto sva se podala v Bruselj in ugotovila, da potovanja v hladne kraje niso za naju 🙂 Tako zelo kot naju je pa takrat zeblo! Bruselj je sicer lep, a vseeno premrzel za naju.
Novoletni Bruselj
2011 – daljše potovanje in prva couchsurfing izkušnja
Leto 2011 sva imela v mislih že od Avstralije, saj so tam naznanili, da bo naslednje svetovno srečanje mladih čez 3 leta v Madridu. Ker sva se imela že za popotnika, sva se odločila, da ne greva na to srečanje tako kot v Avstralijo – v organizirani skupini, ampak bova prej malo potovala naokoli in se skupini pridružila šele naknadno. Potovala sva po Španiji in Portugalski in v Portu prvič preiskusila couchsurfing. Imela sva super gostitelja, ki sta naju veliko naučila o couchsurfingu: kaj to sploh je, kakšne so vrednote pravih couchsurferjev, pravila obnašanja itd.
Sladko-kisel Porto
Rok je šel to leto še enkrat z arhitekti v Španijo, tokrat na njen sever, v Baskijo, San Sebastian, Bilbao in pravi, da je zanj to najlepši del Španije.
2012 – prvič izven Evrope na samostojno potovanje, Katarinina praksa v tujini in odkritje “piratov”
Že ko sva planirala potovanje po Španiji, sva se malo spogledovala z Marokom, ampak takrat potem ni bilo časa. Sva pa zato leta 2012 odšla na 2-tedensko potovanje samo po Maroku. Tukaj smo prvič najeli avto – vsi še mladi vozniki, brez kreditne kartice, ampak v Maroku se je to dalo urediti in smo brez večjih težav dobili avto. Rok pravi, da je bilo to zanj “life-changing” potovanje. Takrat je res vzljubil potovanja in ta način življenja.
Gremo v Maroko!
Jesen je za naju prinesla eno večjo spremembo: mojo selitev v Berlin. Vedno sem si želela študirati v tujini, ampak tega nekako nisem uresničila, zato sem bila toliko bolj vesela, ko sem dobila prakso v Berlinu in se za 3 mesece preselila v nemško prestolnico. Zame je bila to zlata vredna izkušnja: prvič sem zaživela na svojem, morala sem sama poskrbeti zase (saj načeloma mi že prej to ni bila težava, ampak je drugače, ko se moraš znajti v tujini), vsa komunikacija je potekala v nemščini, ki sem jo tekom prakse zelo lepo izpilila. Najpomembnejše pa je bilo, da sva bila midva narazen. Prvič po toliko letih. Na začetku je bilo težko, ampak sva se hitro navadila na pogovore prek Skypa, emaile in moj povratek domov je prišel čisto prehitro. Jaz bi še ostala!
Berlin, moj drugi dom
Eden izmed sodelavcev v laboratoriju v Berlinu mi je dal izredno koristno informacijo: povedal mi je za spletno stran uralubspiraten.de, stran, kjer so objavljene akcije letalskih kart, hotelov, paketnih dopustov itd. Od takrat dalje sva dnevno pregledovala to in podobne strani in kupila ničkoliko izredno poceni letalskih kart.
2013 – Katarinina diploma, prva služba, zaroka in Rokova praksa v tujini
Juhu! Leta 2013 sem diplomirala in dobila naziv univerzitetni diplomirani kemik (študirala sem še po starem programu). Ampak, namesto da bi po mojem zagovoru diplome skupaj praznovala, šla na kakšno potovanje – tako kot sva šla po moji maturi, je Rok to poletje oblikoval po svoje.
Takoj po zagovoru je odpotoval na poletno šolo arhitekture v Atene. Tja je letel iz Ljubljane in preko Dunaja. Let do Aten je bil “overbooked” in iskali so tri prostovoljce, ki bi bili pripravljeni iti na kasnejši let, v zameno pa dobili 250€ kompenzacije. Gorenjcu ni bilo treba dvakrat reči 😉 Dobil je bančno kartico z denarjem in karto za let Dunaj – Beograd – Atene.
Ko sem izvedela, da je dobil denar, sem bila navdušena, da lahko greva s tem denarjem na kakšno potovanje. A moj dragi se je otepal na vse pretege, češ, da nima dovolj denarja, da nima časa, blablabla … tako sva šla samo za en teden na morje v Novi Grad. Ko je tam en večer na plano potegnil zaročni prstan in me vprašal, če bi se poročila z njim, sem seveda vedela, zakaj denarja ni želel nameniti za potovanje. Konec koncev, bova imela še celo življenje, da skupaj, kot zaročenca oz. kasneje zakonca potujeva po svetu. Čisto brezvezen dopust na hrvaški obali, se je spremenil v zelo romantičen oddih in planiranje skupne prihodnosti.
Po povratku domov pa je bilo treba nazaj v realnost: Rok je odšel na svojo prakso v Helsinke. Jaz pa sem svoje zadnje študentske počitnice izkoristila za daljše potovanje: s sošolci s faksa smo šli na absolvetnski izlet – tudi tokrat ne na grški otok žurat, ampak v Berlin, moje ljubo mesto. Po nekaj dneh in neprespanih nočeh v Berlinu, smo se razšli. Jaz sem se usedla na avtobus in se pripravila na svojo najdaljšo avtobusno vožnjo, ostali pa so se vrnili domov. Z avtobusom sem se vozila kar 17h in naslednje jutro prispela v Litvo. Pot sem nadaljevala v Latvijo, kjer sem se v Rigi udeležila poletne šole o kvaliteti vode, nato pa preko Talina prispela k Roku v Helsinke.
Mestni vodič: Helsinki, Finska
En teden sva uživala skupaj in raziskovala Helsinke ter Finsko, jaz sem mu (kot se za bodočo ženo spodobi) kuhala 🙂 – to je nekaj, česar sedaj ne počnem več 🙂 Moram pa priznati, da mi je bilo zelo pomembno, da se tudi Rok preiskusi v samostojnem življenju v tujini, preden zaživiva skupaj. In vesela sem bila, ko sem videla, da si zna sam oprat obleke 🙂
Po povratku s Finske, se je zame začelo resno, odraslo življenje: služba!
Ob naslednjem obisku na Finskem, ki je bil jeseni, ko so barve narave najlepše, sva določila datum poroke: oktober naslednje leto. Takih barv, kot sva jih videla na Finskem sva si želela tudi na najin dan.
Jesenske barve na Finskem - čudovito!
2014 – zadnje družinsko potovanje, poroka in poročno potovanje = backpacking po JV Aziji
Leto 2014 je bilo zaznamovano s pripravami na poroko, iskanjem nepremičnine, kamor bi se preselila in načrtovanjem poročnega potovanja.
Še prej pa mi je Rok “pobegnil” na še eno prakso v tujino. Tokrat je šel nekoliko bližje, v Stuttgart. Obiski so bili bolj pogosti kot takrat, ko je bil na Finskem in razdaljo sva z lahkoto prestala. Jaz pa sem se prvič sama odpravila na drugo celino: v Ekvador. Šlo je sicer za obisk konference in bolj malo potovanja, a vseeno sem uspela videti dovolj, da me v Ekvador še vleče.
Kot del priprav na poroko sva si zadala tudi nekaj pogojev: pred poroko sem želela osvojiti Prisojnik (slovensko goro nad Vršičem), Rok je želel priti do bivaka pod Grintavcem, oba pa sva želela še enkrat zažurat v Berlinu. Najini starši pa so dodali še zadnje družinsko potovanje. Korenčani smo šli raziskovat Švico, Hočevarji pa z avtodomom v Grčijo.
Celinska Grčija - potovanje v zgodovino
Najboljše iz Švice
25.10.2014 je bil najin dan. Po celem poletju kislega vremena, je bil oktober končno lep in sončen. Barve listov na drevesih so bile točno take, kot sva si jih prestavljala. Ampak takrat nama to sploh ni bilo več tako pomembno. Tisti dan je bilo za naju glavno to, da sva bila midva skupaj in da sva izrekla svoj večni “Da”.
Dva dni po poroki pa končno na poročno potovanje! Odletela sva na Tajsko in se tam najprej par dni razvajala na otoku Koh Chang, nato pa pot nadaljevala skozi Kambodžo do Vietnama. Prvi obisk Azije naju je čisto navdušil: nizke cene in odlična hrana. Še se bova vrnila, sva si rekla, čeprav se do danes še nisva 🙂
Poročno potovanje - Vietnam + Kambodža + Tajska
2015 – Rokov magisterij, smešno poceni v Pariz, ponoven obisk Avstralije in začetek bloganja
Sva mislila, da se bodo po poroki stvari malo umirile. Jaz sem imela polno dela s svojo službo, Rok pa je končeval magistrsko nalogo … Ampak, kaj ko sva zasledila ponudbo za smešno poceni letalske karte za Pariz. Povratna karta iz Benetk do Pariza je bila 5€ po osebi! Itak, greva! Poleg tega pa se splača izkoristiti čas pred 26. letom, ko imamo mladi številne muzeje in znamenitosti v Parizu zastonj.
Januarski izlet v Pariz
Poleti sem se službeno odpravila v Krakov. Enega izmed vikendov na Poljskem, ko me je Rok s prijatelji obiskal, smo izkoristili za hiter skok v Ukrajino. Videli nismo veliko, ker so ukrajinske ceste slabe in je potovalna hitrost manjša, pa še mejni prehodi vzamejo ogrooooomno časa. A bila je zanimiva izkušnja in v Ukrajino se bova še vrnila.
Mejni prehodi v Ukrajini
Za jesensko potovanje pa sva se odločila, da se vrneva v Avstralijo. Že dolgo časa naju je vleklo nazaj in končno se je pojavila priložnost: poceni letalske karte in 3 tedne dopusta po Rokovem zagovoru magisterija je zvenelo odlično. Na koncu je bilo tako, da je Rok magisterij zagovarjal točno en teden pred odhodom, pa še to je moral zelo vztrajno prositi, da je dobil tisti termin.
Potovanju po Avstraliji smo dodali še skok na Novo Zelandijo, na Severni otok. To potovanje je definiralo najina nadaljnja potovanja. V Avstraliji in na Novi Zelandiji smo najeli avto, s seboj pa vzeli šotor, se vozili po “divjini” (kolikor sta vzhodna obala Avstralije in Severni otok pač divja), hodili po gozdovih in iskali priložnosti, da bi videli čim več živali v njihovem naravnem okolju. Spomnim se trenutka v Kangaroo Valley, ko smo s pogledom zajeli kakšnih 50 vombatov in 20 kengurujev, ki so se pasli pred kampom. To je to, to je meni všeč pri potovanjih: spoznavati naravo in njene prebivalce na drugih celinah.
Kangaroo Valley - videli smo kenguruje in vombate!
S potovanjem po Avstraliji sva tudi začela z najinim blogom. Takrat sva ga imela še na bloggerju in sva pisala bolj za najine starše in prijatelje, ki jih je zanimalo, kako se imamo na potovanju.
2016 – Rokova prva služba, Katarinino delo v tujini in potovanja, potovanja, potovanja …
Tudi to leto sva za januar dobila izredno poceni letalske karte. Tokrat sva iz Bentek letela na Malto za 4€! Hvala, RyanAir 🙂 In moram priznati, da se še kako prileže pobeg na toplo sredi zime.
Malta - pregled potovanja
Spomladi se je še Rok redno zaposlil, ampak njegova oblika dela je na srečo zelo fleksibilna in naju to ni oviralo pri potovanjih. Jaz sem morala porabiti lanski dopust, zato sva za prvomajske praznike odpotovala v Albanijo in na Kosovo. Ko je v Sloveniji 1.5.2016 snežilo, sva se midva kopala v turkiznem morju na jugu Albanije. Še danes z veseljem pogledava posnetek zaslona na telefonu, ko sva se pogovarjala z Rokovimi starši: midva opečena na plaži s čudovitim Jonskim morjem v ozadju, Rokov oče pa toplo oblečen z zasneženim vrtom v ozadju.
Albanska riviera
Poceni kart še ni bilo konec: našla sem povratno avtobusno karto iz Benetk do Rima za 2€ in tako sva junija skočila še v večno mesto.
V Rim za 1€?! Grevaaaaa!
Takoj po povratku pa sem že spakirala kovček in odšla na 3-mesečno delo v Krakov na Poljsko. Razdalja je bila tokrat nekoliko drugačen problem. Prej, ko sva odhajala na prakse v tujino, še nisva živela skupaj in sva bila navajena, da se videvava malo manj pogosto. Tokrat pa je bilo drugače, ko se zvečer nisva stisnila pod istim kovtrom oz. se nisva videla popoldan po službi. Pa sva vseeno preživela. Krakov le ni tako zelo daleč in tako sem jaz večkrat prišla na obisk domov, pa tudi Rok je kar nekaj časa preživel pri meni. V tem času sva dodobra prepotovala Poljsko, del Slovaške in Češke.
Premikajoče se sipine na severu Poljske
Spet ni minil niti teden, od mojega povratka domov, ko sva že spakirala za do sedaj najboljše potovanje: 4-tedenski road trip po Južni Afriki, Lesotu in Svaziju. Bilo je nepozabno. Tako lepa pokrajina, pa vse živali, ki smo jih videli na safarijih, sončni zahodi, mogočne gore in prijazni domačini. Še danes se vsi štirje popotniki, ki smo takrat potovali skupaj, strinjamo, da tako lepo, kot smo se imeli tam, ni bilo še nikjer drugje.
Najboljše s potovanja po jugu Afrike
2017 – Katarinina menjava službe in preveč potovanj
Tokrat za spremembo januarja nisva šla na toplo, ampak sva se podala na hladni sever Evrope: na Islandijo. Islandija je država z izredno muhastim vremenom. Midva sva imela posebno nesrečo, ker naju je cel teden pral dež. Le za par trenutkov vmes se je pokazalo tudi sonce in z gotovostjo lahko trdiva, da so bili to najlepši trenutki na Islandiji. Kako čudovita je narava na Islandiji, a hkrati tudi tako zelo neizprosna. Posledično imava o Islandiji mešano mnenje: zelo je lepa, če sije sonce in zelo nadležna, če dežuje, da ne omenjamo močnih vetrov. Nekoliko so naju zmotile tudi ogromne množice turistov, ki celotno Islandijo spreminjajo (spreminjamo) v neke vrste zabaviščni park, pristnosti pa ostaja bolj malo. S tem potovanjem se je začelo najino razmišljanje o tem, da turisti pravzaprav uničujemo določeno destinacijo. Kar naenkrat se kraj spremeni iz navadne vasice v turistično mesto, kjer na vsakem koraku prodajajo spominke oz. ponujajo raznorazne aktivnosti za turiste.
3 razlogi ZA in 3 razlogi PROTI Islandiji
Ko se je meni iztekla pogodba v službi, sva spomladi spokala še na eno čudovito destinacijo: Oman. To je bilo čisto nasprotje Islandiji. Zelo malo turistov, čudovita narava, toplo, vroče vreme in svoboda gibanja! V Omanu sva lahko divje kampirala, kjer sva želela, na Islandiji pa je bilo vse ograjeno, da se komaj kje ustaviš (pa saj ne, da bi si na Islandiji v zimskih razmerah želela kampirati).
Zaljubljena v Oman
Potovanja in izleti so se tudi tekom poletja kar vrstili: šla sva plezat ob Gardsko jezero, potovala sva po Sloveniji, avgusta pa sva se odpravila na overland potovanje čez Ukrajino do Belorusije. Ti kraji so nama dali misliti. Do sedaj se nama je zdelo, da je Evropa edina “normalna” celina, nimamo vojnih stanj, nimamo diktature, komunizem smo odpravili, za socialno varnost je poskrbljeno, imamo svobodo gibanja … vse to odpove v Belorusiji, državi na vzhodu Evrope, kjer še vedno vlada totalitarni režim, KGB deluje in ljudje so stalno pod nadzorom države.
Načrt potovanja - Belorusija in Ukrajina
Jeseni sem sicer dobila novo službo, ampak to še ne pomeni, da je potovanj konec. Ne, že poleti sem uspela kupiti error-fare letalske karte do Srednje Amerike, novembra pa sva to potovanje lahko realizirala. Pohajkovala sva po Salvadorju in Gvatemali, dveh kvazi zelo nevarnih državah: v eni se je za bati oboroženih tolp, v drugi pa bruhajočih vulkanov. A nama je bilo to potovanje zelo všeč. Uživala sva v toplem vremenu, poceni in odlični hrani, sproti sva se učila špansko, pa še v surfanju sva se preiskusila.
Bruhajoči vulkan - nekaj najbolj norega, kar lahko doživiš
2018 – Rokova menjava službe in umirjanje od potovanj (ali je res?)
Leto sva spet začela z januarskim skokom na “toplo”. Šla sva na jug Italije, v Bari in okolico, a na najino razočaranje ta del Italije ni tako zelo topel, kot sva pričakovala 🙂 Vseeno pa je bilo zelo lepo in prijalo si je v miru ogledati Alberobello in Matero, dve sicer zelo obiskani mesti na jugu Italije.
Italijanska petka Salento in njene lepote
Marca je Rok zamenjal službo in vmes je imel en mesec prosto, ki bi ga lahko seveda izkoristila za potovanja, ampak jaz imam letos zelo omejeno število dni dopusta. Tako sva pač ostala doma in delala na blogu.
Za prvomajske počitnice sva imela letos veliko idej, na koncu pa je zmagala Jamajka. Tja naju je pritegnil predvsem bioluminiscenten plankton, ki biva v enem zalivu na severu otoka. Kolikor je Jamajka lepa (res ima čudovite plaže), pa je tudi izredno onesnažena in to naju je zelo motilo ter nama dalo še dodatno temo za razmišljanje o tem, kaj turizem dela okolju. Na poti domov sva imela postanek v Torontu, ki sva ga izkoristila za izlet do Niagarskih slapov. Kanada je bila tako zelo čista in urejena, da sva se v trenutku zaljubila vanjo. Čeprav sva tam preživela le en dan, se pa gotovo še vrneva.
Najlepše plaže na Jamajki
Do začetka jeseni sva izvedla samo še par krajših izletov: v italijanske Dolomite, na Češko, jaz pa sem svojo mlajšo sestrico peljala še na izlet v London. A brez skrbi, nova potovanja so na obzorju! Čez par dni odhajava na Ciper, jeseni greva spet v arabski svet, pozimi pa nekam na toplo. Imava že par odbitih idej, bomo pa videli, katera bo zmagala – morda pa letos le ne bo tako malo potovanj 😉
Update: decembra 2018 sva pustila službi, se izselila iz stanovanja v Ljubljani in se odpravila na 9-mesečno potovanje po Južni Ameriki, ki sva ga poimenovala “Gringo trip“. Torej, leto 2018 le ni bilo tako ne-potovalno 😉 🙂
