Želim si na Jamajko … poje znana pesem (prižgite si jo za ozadje, da bo branje te objave bolj zanimivo). Ja, tudi midva sva si zaželela na Jamajko in danes sva že na poti tja. Ampak, zakaj ravno Jamajka? Splošno prepričanje o Jamajki je, da je to karibski otok, poln pregrešno dragih all inclusive resortov. Pa seveda imajo noro lepe plaže, kokosove palme, turkizno morje, vsi poslušajo reggae glasbo in se zakajajo z marihuano. Tak vtis o Jamajki sva imela tudi midva do letos, ko sva začela malo več brati o tem otoku.
Večina teh predsodkov je sicer deloma pravilnih. Res je veliko all inclusive resortov, ki so noro dragi, res imajo lepe plaže (vsaj po slikah sodeč), reggae in Bob Marley sta njihov ponos, zavojček trave pa stane menda le 0,5€. Ampak, ni to vse, kar Jamajka ponuja. Naju bolj zanima tisti drugi obraz Jamajke, zanima naju, kaj se dogaja izven ograd resortov, na podeželju, v hribih in vasicah. Seveda pa se ne bova branila lepih plaž in turkiznega morja 🙂
Ravnokar sva dobila tole sliko iz Jamajke. Midva sva že čisto navdušena 🙂
Fotograf: Jože Ruis
Zakaj na Jamajko?
Da pa boste razumeli, zakaj točno sva izbrala Jamajko, pa se je treba vrniti nekaj mesecev nazaj. Stvari, ki so botrovale tej odločitvi je bilo namreč več različnih in so sledile v zanimivem zaporedju:
Novoletne zaobljube
Bil je začetek januarja 2018. Takrat sva se odločila, da bova napisala najine novoletne zaobljube in jih objavila na blog. Ena izmed zaobljub je bila tudi, da bova šla letos na morje, na tako tapravo »morje«. Na dopust, kjer ležiš na plaži in ne delaš nič. Za naju, ki že nekaj let nisva bila več kot 2 dni na istem mestu, kaj šele da bi ležala na plaži, je bila to kar drzna odločitev. Ampak že od jeseni oba delava na polno: jaz poleg redne službe pišem doktorat, Rok poleg redne službe dela še na svojih projektih. In počasi sva utrujena, zato se nama je zdelo, da bova potrebovala ene take sproščujoče počitnice. Čeprav priznam, da sem bila takrat in sem še danes, ko sva že na poti na Jamajko, malo skeptična, da se bova res uspela ustaviti in samo ležati na plaži. Načrtov, kaj vse želiva videti imava toliko, da se lahko cel čas potovanja voziva naokoli 🙂
Čudovite jamajške plaže
Bioluminiscenca
Potem je prišel konec januarja in midva sva se ravno vračala s (pre)kratkega izleta v južno Italijo. Medtem, ko sem vozila avto po italijanski avtocesti, sem dobila noro idejo: “Rok, letos greva na morje nekam, kjer je bioluminiscenca!” Že nekaj let se namreč pogovarjava, da bi zelo rada videla ta fenomenalni pojav, a nama ga še ni uspelo. Takrat v avtu v Italiji sva se rokovala v potrditev, da dogovor res velja. Greva v lov za bioluminiscenco!
Začelo se je brskanje po spletu in iskanje informacij, kje bioluminiscenca obstaja in kdaj se jo da videti. V zadnji, finalni izbor sta prišli Japonska in Jamajka. Mene je bolj vleklo na Japonsko, ampak v službi dajo le 2 tedna dopusta, kar pa se nama je zdelo malo premalo za tako veliko državo.
Letalske karte
Februarja je bilo kar nekaj akcij za letalske karte do Jamajke, ampak sva vse po vrsti zamudila. Do konca meseca sva bila že tako razdražena, da sva se en večer usedla in rezervirala karte – brez akcije ali posebnih popustov, samo da jih imava.
Ko so bile letalske karte v žepu (ok, dejansko so bile na mailu), pa so začele teči še zadnje priprave: brskanje za informacijami v smislu, kaj zanimivega se da tam videti in doživeti, kaj bova jedla, kje bova spala in kako se bova prevažala naokoli. Kot vedno sva rezervirala avto za lažje premikanje po otoku, poleg tega pa gre z nama tudi šotor in bova poskušala kampirati, kjer se bo le dalo.
Pristanek na Jamajki
Bioluminiscenca, mango, plaže …
Če povzamem torej, zakaj greva na Jamajko: srčno upava, da bova uspela videti bioluminisceno, to nama je glavna stvar, želiva si malo oddiha, ležanja na plaži, kopanja v turkiznem morju in potapljanja s pisanimi ribicami. Rok na je spletu prebral, da se ravno začenja sezona manga, tako da je sedaj tudi to eden izmed razlogov, zakaj se Jamajke tako veseliva: da se bova najedla svežega manga in ostalih tropskih sadežev. Njami! Upava tudi, da bova spoznala kakšne domačine, ker še vseeno, odkrivanje narave je lepo, ampak piko na i pa vsakemu potovanju dajo srečanja z domačini in njihove zgodbe.
Jamajka, prihajava!!!
Midva sva verjetno že nekje visoko v zraku, ali pa morda že v Torontu, kjer imava prvi daljši prestop … kakorkoli, zaželite nama srečno pot in se beremo na blogu, lahko pa naju boste spremljali tudi na Instagramu ali Facebooku.
