Mestni vodnik: Helsinki, Finska

5,6K

V seriji mestnih vodnikov predstavljava še eno mesto, ki je bilo za naju nekaj časa dom. To so Helsinki, Rokovo mesto. Tam je nekaj mesecev živel in delal v arhitekturnem biroju, kasneje pa se večkrat vrnil na ogled tega severnega mesta. Jaz sem pa itak pridno hodila na obiske 🙂 Roku je v Helsinkih seveda najbolj všeč arhitektura in finski dizajn, pa čudovita severna svetloba, meni pa so bili zanimivi veliki granitni kamni, prisotni vsepovsod po mestu. Torej, pred vami je mestni vodnik: HELSINKI!

Mestni vodnik: Helsinki ali vse kar morate vedeti o Helsinkih

Kako do Helsinkov?

Zaenkrat nimamo kakšne posebno ugodne povezave s Finsko. Za letalske karte sva midva do sedaj vedno odštela okoli 250€. Poleti (od aprila do oktobra) ima Finnair direktne lete iz Ljubljane, pozimi pa ima lete do npr. Dunaja ali Münchna. Najde se tudi kakšen nizkocenovnik iz okoliških letališč pa v relativno okolico Helsinkov. Z iskanjem letalskih kart lahko začnete kar tukaj:

Kdor ima več časa, se lahko do Helsinkov odpravi tudi po kopnem. Jaz sem enkrat to preiskusila. Priporočam, da se na poti še kje ustavite in si kaj pogledate, sicer je malo predolgo vse skupaj. Primer poti: s prevozi do Dunaja, tam na poceni avtobus do Varšave (npr. Flixbus, LuxExpress), iz Varšave z avtobusom naprej proti Talinu (Ecolines, Flixbus …), tam pa še na trajekt do Helsinkov. Cenovno pot ni bistveno ugodnejša od letalske karte, le zanimivejša je. Jaz sem imela postanek v v Varšavi, Vilni, Rigi in Talinu.

Kako po Helsinkih?

Javni prevoz v Helsinkih je dobro organiziran, saj imajo tramvaje, avtobuse in podzemno železnico. Cena ene vozovnice je 2,2€, če jo kupiš preko mobilne aplikacije, oz. 2,9€, če jo kupiš na avtomatu. Vozovnica je veljavna 1h in vključuje neomejeno prestopanj. Pomembno je, da na avtobus/vlak/tramvaj vstopiš, dokler je karta še veljavna, ni pa panike, če med vožnjo preteče. Več o javnem prevozu v Helsinkih pa na povezavi HSL, kjer je tudi “journey planer”, ki ti predlaga najboljše povezave med dvema točkama v mestu.

Midva sva se po Helsinkih tudi veliko vozila s kolesi. Mesto je dokaj ravno in za kolesarjenje res priročno. Edino, kolesa radi kradejo, tako kot v Ljubljani 🙁

Kje spati?

Najboljše je izbrati nastanitev v centru mesta, saj so tako vse stvari na dosegu roke. Couchsurfinga midva v Helsinkih nisva uspela dobiti, Airbnb pa funkcionira. Preverjen je hotel Omena Helsinki Lönrotinkatu – zelo zanimivo je, da v tej verigi hotelov vse deluje na kodo, ki jo dobiš ob rezervaciji. Doplačilo za zajtrk v hostlu ali hotelu se po najinem mnenju ne splača, saj je cena res visoka. Bolje je iti v najbližjo trgovino in si zajtrk kupiti tam.

Kaj in kje jesti?

Tipična finska hrana je npr. lososova juha (recept za lososovo juho najdeš tu), zrezki severnega jelena in pita karjalan.

Pito se dobi v pekarnah ali trgovinah z živili, za ostalo pa bo treba v restavracijo. V centru Helsinkov je kar nekaj krajev, kjer se ta okusiti tipično finsko hrano. Midva priporočava restavracijo Ravintola Lasipalatsi v bližini glavne železniške postaje. Ampak, takoj povem: je zelo draga, kot vse v Helsinkih. Za večerjo z juho, glavno jedjo in čajem sva dala 80€, pa to za njihove standarde ni nič kaj pretirano prestižna restavracija. Večino časa sva si hrano seveda pripravljala sama, kupovala pa sva jo v Lidlu ali S-marketu, dveh poceni trgovinah z živili.

Kaj si pogledati v Helsinkih?

Meni so bili v Helsinkih najbolj všeč zeleni parki in pa kamni, granitni balvani, ki so praktično na vsakem koraku in lahko krasijo npr. krožišča, vogale ulic, plaže (ja, Helsinki imajo tudi plažo) ali parke. Rok pa vam bo svetoval same arhitekturno zanimive stvari 🙂

Cerkev v skali

Po finsko se tej cerkvi reče Temppeliaukion kirkko, njena posebnost pa je ta, da je vklesana v skalo. Celotna notranjost cerkve se nahaja znotraj enega izmed mnogih balvanov v Helsinkih, edino streha je umetno narejena. Cerkev je dokaj nova, saj je bila končana leta 1969, v času razcveta finske modernistične arhitekture. Zaradi skale, v kateri je cerkev, zunanjost ni posebno arhitekturno zanimiva, notranjost pa je do potankosti dovršena. Vse pohištvo oz. vsa oprema v cerkvi je narejena točno po načrtih arhitektov in se tako zelo lepo ujema z obliko in značajem skalnate cerkev. Obisk priporočava v dopoldanskem času, ko sonce sveti skozi kupolo in se svetloba odbija ravno na oltar.

Katedrala v Helsinkih

Ikona Helsinkov je verjetno njihova katedrala, ki rahlo spominja na kakšen grški tempelj, le da ima na vrhu več zelenih kupol. Čeprav izredno popularna, predvsem za fotografijo, s katero dokažete, da ste bili res v Helsinkih, nama ta cerkev ni bila nič posebnega. Notranjost je po protestantsko prazna, zunanjost pa tako … za hitro pogledat 😉 Trg pred katedralo je ponavadi zelo živahen in ob poletnih večerih vreden obiska.

Hiša arhitektra Alvarja Aalta

Za vse navdušence nad arhitekturo in dizajnom je ogled tega muzeja obvezen. Ne samo, da je bil finski arhitekt Alvar Aalto eden najboljših arhitektov povojne generacije. V svoji hiši v Helsinkih je uresničil vse svoje vizije. Muzej imenovan The Aalto House je izredno dober primer, kako je hiša lahko pravi dom – stilsko dovršen, ampak izredno prijeten za bivanje v njem.

Kamppi Chapel

Kapela Kamppi je še en primer izredno dovršenega, a tudi funkcionalnega prostora. Zgrajena je bila leta 2012 in postavljena na izredno živahen trg v centru Helsinkov. Ideja kapele je, da se lahko ljudje tja notri pridejo umiriti, oddahniti od vseh opravkov, hitenja in odgovornosti. Za nekaj trenutkov se človek lahko usede v ovalno, leseno sobo, kjer vlada tišina in pomirjajoče vzdušje. Kapela je ekumenska, kar pomeni, da ne pripada nobeni veri, pač pa sprejema ljudi vseh religij in filozofij.

Savna

Savna je na finskem del tradicije in je za marsikaterega Finca del vsakodnevne rutine. Rok je tekom svojega dela v Helsinkih preizkusil dve savni: Kulttuurisauna in savna Löyly. Prva je majhna in nekoliko bolj tradicionalna, druga pa je sodobna in zanimiv primer arhitekture. Obe omogočata skok v ledeno hladno morje in vpogled v finsko življenje.  Prebivalci se večinoma savnajo kar doma, ker je savna že skoraj obvezen del stanovanja ali hiše, a je vseeno obisk savne eden izmed top doživetij na Finskem.

Otok Suomenlinna

Otok Sumenlinna ali Sveaborg po švedsko se nahaja malo iz centra Helsinkov in prikazuje nekaj finske oz. švedske vojne zgodovine. Ta kraj je bil namreč nekoč najbolj vzhodna meja švedskega kraljestva in tu so se morali braniti pred ruskimi napadi. Danes je Suomenlinna prijeten kraj za oddih v naravi, za izlet iz mesta, čeprav še vedno skoraj v centru mesta, sprehodi po zelenih površinah, s čudovitimi pogledi na Helsinke oz. na morje so naravnost čarobni. Če pa dodamo še idilično severno svetlobo in več ur trajajoč sončni zahod, pa je že kar kičastno lepo. Ne pretiravam, otok Suomenlinna je res lep. Aja, pa razstavljenih je tudi nekaj starih topov, ki dajo malo veselja predvsem moškemu delu populacije.

Park Nuuksio

Že izlet na otok Sumenlinna je pravi pobeg v naravo, če pa gremo še malo dlje, še bolj na obrobje Helsinkov, pa pridemo do parka Nuuksio. To je Helsinkom najbližji kraj, kjer lahko doživimo tisto pravo finsko pokrajino, z jezeri, grički, iglavci in brezami. Midva sva Nuuksio obiskala jeseni, ko so bile breze v čudovitih jesenskih barvah in tega kraja kar ne moreva prehvaliti. Nekaj več o najinem izletu v Nuuksio lahko preberete tule: Jesenske barve na Finskem – čudovito!

Helsinki, čeprav glavno mesto Finske, ne dajejo občutka velemesta. Prav tako tudi nimajo veliko stvari, ki bi si jih človek “moral” ogledati. Pri Helsinkih gre predvsem za doživetje mesta in njegove povezanosti z naravo.