Najem električnega avtomobila za potovanje in kaj vse je šlo narobe

1,4K

Za svoje solo potovanje sem se odpravila na krajši vikend izlet v Barcelono. Ampak, če sem odkrita, Barcelona nikoli ni bila zares moja destinacija, pač pa le odskočna deska za izlet v Andoro. Andora je majhna državica v Pirenejih, ki je od Barcelone oddaljena približno 250km. Avtobusne povezave sicer obstajajo, a so drage in ne ravno priročne, zato se sem odločila, da si najamem avto. Najcenejša opcija, ki sem jo našla pri iskalniku Billigermietwagen, je bil električni avto Renault Zoe. Seveda sem avto takoj rezervirala (konec-koncev sem potovala v avgustu, ko je povpraševanja veliko, cene pa gredo tudi v nebo), potem pa razmišljala.

Najem električnega avtomobila za potovanje – kaj je treba vedeti in kako se pripraviti?

Kako električni avto sploh deluje?

Priznati moram, da še nikoli nisem vozila električnega avtomobila, zato je bila moja prva naloga, da ugotovim, kako električni avto deluje oz. kakšne so specifike vožnje električnega avtomobila. V grobem lahko povzamem, da je električni avto avtomatik, ki se pelje zelo potiho, polni pa se na elektriko in ne na bencin. Kar se tiče polnjenja, je treba vedeti, da to ne traja 5 minut tako kot če dotočimo gorivo, pač pa traja približno 1h, da se baterija napolni do okoli 70-80%, potem pa še kakšno uro, da pride do 100%. Hkrati pa je tudi doseg električnega avtomobila manjši. Specifično Zoe ima dosega okoli 250km na avtocesti.

Kje se električni avto polni?

Električni avto se lahko polni na domačo elektriko (navaden polnilec, ampak to trajaaaaa), ali pa na nekoliko hitrejših polnilnicah. Ravno zaradi manjšega dosega električnega avtomobila in daljšega časa polnjenja, sem se na svoje potovanje posebno dobro pripravila. Uporabila sem aplikacijo Electromaps, ki ima označene vse polnilnice za električne avtomobile. To so lahko parkirišča, polnilne postaje v mestih ali pa tudi polnilnice na bencinskih črpalkah.

Svojo pot iz Barcelone do Andore sem razdelila tako, da bi si vmes pogledala še nekaj zanimivosti, hkrati pa sem v tem času, ko sem si nameravala kaj pogledati, tudi splanirala polnjenje avtomobila. Tako sem imela točno označene polnilnice npr. na parkirišču pred samostanom Montserrat, v centru Andora la Vella, na parkirišču pri izhodišču za moj treking v andorskih gorah itd. Kot vedno, pa je bilo tudi tokrat tako, da plan je eno, realnost pa drugo.

Moja izkušnja vožnje električnega avtomobila Renault Zoe

Brez (večjih) težav na začetku

Moja največja skrb je bila polnjenje električnega avtomobila: kako pogosto bo treba to početi v praksi in ali bom polnilne postaje res tako lahko našla. Začelo se je zelo dobro. Prevzem je potekal brez večjih težav, avto sem dobila s polno baterijo in hitro sem tole majhno Zoe obvladala tudi na cesti. Prvi dan sem bila v Barceloni in avta nisem kaj dosti rabila, tako da sem naslednji dan, ko sem se odpravila proti Andori, štartala s skoraj polno baterijo.

Prvi postanek sem naredila pri samostanu Montserrat v gorah nad Barcelono. Načrtovala sem, da bom tam na parkirišču polnila avto. A na to avgustovsko soboto, je bilo parkirišče nabito polno in seveda sta bili zasedeni tudi edini dve polnilnici električnih avtomobilov. Ampak se nisem preveč sekirala, saj je imel avto še dovolj baterije, poleg tega pa je sledila vožnja navzdol, kjer se baterija še dodatno polni. Nadaljevala sem pot proti Andori.

Prvo polnjenje – simpl!

Iz previdnosti sem polnilnico poiskala že v kraju Solsona v Španiji. Baterija je bila sicer nekje na 50%, ampak se mi je zdelo pametno napolniti avto prej, preden bom na “Low battery!” utripajočem znaku. Brez težav sem našla polnilnico na parkirišču, ki je bilo za električne avtomobile brezplačno. Na avtomatu je pisalo nekaj v smislu “Prisloni kartico in se identificiraj”. Hm, kakšno kartico? Poskusila sem kar z MasterCardom. Brezstično kartico sem prislonila k čitalcu in “PAK!” vtičnica se je odklenila. Povezala sem avto z vtičnico, preverila, da se polni in se odpravila na ogled mesta. Po približno 1h, ko sem se vrnila, je bil avto skoraj poln. V spletni banki sem preverila, koliko denarja so mi trgali, a transakcije ni bilo videti. Mislila sem si, da bo mogoče prišlo z zamikom in se mirno odpeljala v Andoro.

Kartica ali aplikacija za polnjenje v Andori

Naslednji postanek je bil planiran v glavnem mestu Andore, Andora la Vella. Prvih dveh polnilnic nisem našla, nato pa sem se zapeljala nekoliko izven centra mesta in tam našla polnilnico. Napisi so bili v katalonščini in francoščini, ampak v kolikor sem razbrala, se avtomat spet zahteval kartico. Poskusila sem s svojim MasterCardom – nič! Potem še z Maestrom, pa drugim MasterCardom … vse kartice iz denarnice sem prislonila k avtomatu, pa je vedno napisalo, da je napačna kartica. Odpravila sem se v bližnji hotel in vprašala, kako poteka polnjenje električnega avtomobila pri njih. Niso vedeli, so me pa usmerili v neko parkirno hišo.

V parkirni hiši so mi povedali, da potrebujem posebno kartico od podjetja, ki ima v lasti polnilno postajo. Ampak ker je bila  sobota, se te kartice seveda ni dalo dobiti. Tudi v parkirni hiši so imeli polnilne postaje in vprašala sem, če lahko polnim pri njih. “Ne, to je samo za uslužbence mestne občine.” se je glasil odgovor. “Ok, ampak danes je sobota in imate vsaj 10 prostih mest. Bi lahko vseeno tu polnila?” “Ne, samo za uslužbence!” Ok, tu očitno ne bom nič dosegla. Malo poklapano sem se vrnila k avtomobilu. Zraven sta ravno parkirala dva Francoza s svojo fancy Teslo in pohitela sem k njima ter vprašala, če vesta, kako se to uporablja. Prebrala sta, da potrebuješ kartico, lahko pa skeniraš QR kodo in potem slediš postopku na spletu. Šment! Andora ni v EU in prenos podatkov je tam bolano drag.

Šla sem v sosednji hotel, da bi prosila za geslo za wifi in stvar uredila na tak način. Pa so imeli ravno gnečo in sem morala počakati. Vrnila sem se k Francozoma, ki sta vmes že uspešno začela polniti svoj avto. Bila sta tako prijazna, da sta mi dovolila preko svoje prenosne točke urediti polnjenje. Hvala vama! Avto sem priklopila in se podala na sprehod po mestu. Po približno 2h smo se spet srečali s Francozoma pri avtomobilu (saj sem potrebovala njun internet tudi za prekinitev polnjenja). Pospravila sem kabel za polnjenje, se še enkrat zahvalila prijaznemu paru in odpeljali smo se vsak po svoje.

Avto se ne polni!

Ampak takoj, ko sem naredila prvi kilometer, sem ugotovila, da se v vmesnem času moja Zoe ni napolnila niti za malo! Ojej! Tako sem imela le okoli 40% baterije, čakala pa me je vožnja še višje v andorske gore in nato povratek nazaj v Barcelono. Neizvedljivo s 40% baterije! Odpeljala sem se do hotela, ki je bil tudi moje izhodišče za treking naslednji dan in receptorja lepo prosila, če bi lahko polnila pri njih, kljub temu, da nisem gostja njihovega prestižnega hotela. Prijazni Argentinec je seveda dovolil.

Povezala sva avto z njihovo polnilnico, a glej ga zlomka! Zoe mi javi napako: Polnjenje baterije ni mogoče. Kaj pa sedaj?! Poskušala sem na milijon načinov. Ugasnila avto, prižgala avto, resetirala polnilno postajo, klicala Roka na pomoč … ampak Zoe se ni polnila. Sledil je klic na asistenčni center rent-a-car agencije, kjer so obljubili, da čez pol ure pride nekdo na pomoč. Mislila sem, da bo prišel kakšen mehanik ali pa strokovnjak za električne avtomobile, dejansko pa so poslali avtovleko. Avta pa ne dam! Potem bom obtičala sama sredi andorskih hribov – kako bom prišla pa do Barcelone? Dogovorili smo se, da se naslednji dan odpeljem nazaj v Španijo in poskusim polniti avto tam. Če ne bo šlo, pa pokličem avtovleko.

Jojme! Kakšna nočna mora! Imela sem 35% baterije, ko sem se pripeljala do svojega hotela in lahko si predstavljate, da nisem najboljše spala tisto noč. Razmišljala sem o tem, do kje bom prišla s preostankom baterije in kako bom potem vse to urejala z zavarovalnico. Groza! Zakaj se avto ni polnil, mi še danes ni jasno. Neka “muha” tele Zoe, očitno.

Nazaj v Španiji, rešil me je striček iz Andore

Ne glede na vse, sem se naslednji dan podala na treking v Pirenejih, potem pa se počasi začela voziti proti Španiji. Cesta se ves čas spušča in tako se je baterija sproti lepo polnila. No, pa tudi vozila sem izredno počasi. Se oproščam vsem, ki so za menoj izgubljali živce zaradi počasne voznice 🙂 Pripeljala sem se do prvega mesta v Španiji, La Seu d’Urgell in poiskala polnilno postajo. “Super, enaka, kot tista v Solsoni!” sem si mislila. Ampak že prej se mi je dozdevalo, da sem imela takrat v Solsoni samo ogromno srečo in da se je vtičnica od dotiku mojega MasterCarda oprla pomotoma. Tokrat se je to potrdilo. Spet sem poiskusila vse kartice, a vtičnica se ni odprla. Zraven je prišel starejši gospod, da bi napolnil svoj avto. Vprašala sem ga, kako stvar poteka in povedal mi je, da potrebuješ kartico podjetja, ki upravlja s polnilnico ali pa polnjenje urediš preko aplikacije.

Aplikacija bo super! Naložim si jo in začnem izpolnjevati tisoč in en podatek, ki ga zahtevajo. Na koncu je aplikacija želela še, da si nakažem 20€ (to je bil minimalni znesek) v aplikacijo in potem se polnjenje lahko začne. “Pa ne dam 20€!” Polnjenje celotne baterije za Zoe stane v povprečju 3-5€, kar pomeni, da bi 15€ gladko podarila aplikaciji. Trmasta kot sem, tega nisem želela storiti. Strička sem previdno vprašala, če bi lahko polnila avto na njegovo kartico in mu dam denar v gotovini. Ni bil ravno navdušen, ampak sem ga omehčala in na koncu sem mu dala 5€ za slabo uro polnjenja avtomobila. Prišli smo do 70%, kar bi ravno moralo zadostovati za pot do Barcelone. Hvala striček iz Andore, čeprav sprva nisi bil pretirano prijazen!

30 minut dela z aplikacijo

S 15% baterije sem se pripeljala v Barcelono. Bila sem utrujena, lačna, žejna in nujno sem potrebovala WC. Poiskala sem parkirno hišo v bližini plaže Barcelonetta, saj sem si po napornem dnevu želela malo počitka in morja. Zapeljala sem v parkirno hišo in samo molila, da bo ta polnila postaja kaj bolj “normalna”. Imela sem srečo! Nobene kartice niso zahtevali, samo aplikacijo. Ok, poskenirala sem QR kodo na steni in si naložila zahtevano aplikacijo. Potem pa se je začelo izpolnjevanje podatkov. Aplikacija je želela vedeti vse! Vnesi svoj email, sedaj potrdi svoj email, klikni na povezavo, ki smo ti jo poslali, sedaj vnesi svoje podatke (št. potnega lista, telefonska števlika itd) … in ko sem vnesla slovenske podatke nekaj ni štimalo. Poskusiti sem morala vsaj 5x, da je zagrabilo. V garažni hiši je bilo soparno, od mene je kar teklo, želodec mi je krulil in tako zelo me je tiščalo na stranišče, da sem mislila, da mi bo razgnalo mehur. A aplikacija je bila vztrajna. Če ne izpolniš vsega, ne polniš avtomobila!

In tako sem se debelih 30 minut ukvarjala z aplikacijo! Želela je tudi podatke moje kreditne kartice, potem je naredila neko namišljeno plačilo na moji kartici, ki sem ga morala potrditi, potem je bilo treba vnesti podatke o avtomobilu – in ne samo enkrat! Mislila sem, da se mi bo zmešalo! Ko mi je končno uspelo in se je avto začel polnit, sem bila bolj izžeta kot pa prej od trekinga in vožnje skupaj.

Po skoraj 3h sem se potem vrnila do avta in veste, koliko se je napolnil? Za bornih 10%! To je bila pa neka ekstremno počasna polnilna postaja! Še dobro, da se je moj izlet bližal koncu. Naslednji dan sem se morala pripeljati samo še do letališča in na srečo pri električnih avtomobilih ne zahtevajo, da vrneš avto s polnim “tankom”.

Zaključek – najem električnega avtomobila za potovanja: da ali ne?

Moj odgovor je ZAGOTOVO NE! Vsaj zaenkrat ne! Jaz sem imela v treh dneh čisto preveč problemov, da bi to še kdaj ponovila. Seveda obstajajo pozitivne lastnostni električnih avtomobilov, ampak pri meni so prevladale negativne.

Prednosti električnega avtomobila

Dobra stran električnega avtomobila je ta, da je gorivo izredno poceni. Za 550km sem dala okoli 10€ za elektriko, parkirnina je bila povsod zastonj oz. jo plačaš s tem, ko polniš avto. Tudi sam najem avtomobila je bil relativno ugoden. Za 3 dni sem dala 113,5€, kar je 37,8€ na dan. Navadni avtomobil pa bi me stal okoli 100€ na dan za moj izbrani termin. Torej z vidika stroškov se mi je tole gotovo splačalo.

Slabosti električnega avtomobila

Ampak z vidika živcev pa gotovo ne. Sistem ni poenoten, vsaka polnilna postaja ima svojo aplikacijo, svoje zahteve, svoj način polnjenja … in za potovanja to gotovo ni prijetno. Če bi imela električni avto za vožnjo po mestu, morda do službe, kjer bi točno poznala sistem polnjenja, imela zahtevano kartico ali aplikacijo, potem zna biti to fajn zadeva. Za potovanja, kjer pa polniš vsakič drugje, pa je tole preveč komplicirano.

Imate tudi vi kakšno izkušnjo z najemom električnega avtomobila? Delite jo z menoj v komentarjih.