Kostanjevica na Krki – znamenitosti in izleti v okolici

2,3K

Kostanjevica na Krki je manjši kraj na Dolenjskem, ob reki Krki (kot že ime pove) in je naravnost pravljična. Kolikokrat sva se že peljala tu mimo, pa se nikoli nisva ustavila. Potem sva si pa pred nekaj leti prvič vzela čas in si jo malo boljše pogledala. In se zaljubila. Kostanjevica na Krki je tako zelo lep kraj, naravnost romantičen, a žal premalo cenjena in poznana kot izletniška destinacija. Že samo mesto je prelepo, ampak v okolici skriva še res veliko drugih lepot. Galerija Božidar Jakac je ena izmed njih, potem pa je tu še Kostanjeviška jama, Krakovski pragozd, samostan Pleterje in drugi.

Kostanjevica na Krki

Ko sva pozno popoldan sedela na brežini reke Krke in opazovala kostanjeviško cerkev, obsvetljeno z zadnjimi sončnimi žarki tega dne, sem rekla Roku: Tole je pa tako lepo kot Bled, le manj turistično. Tudi on se je strinjal, da je Kostanjevica naš dolenjski Bled.

Poleg lepote same imata Kostanjevica in Bled še nekaj skupnih lastnosti: tudi Kostanjevica je zgrajena na otoku, le da ta ni sredi jezera, pač pa na meandru reke Krke. Na Bledu imamo najstarejši grad v Sloveniji, Kostanjevica pa je med najstarejšimi slovenskimi mesti. Tako na Bledu kot tudi v Kostanjevici labodi in race kraljujejo v vodah in se nastavljajo fotoaparatom. In še zadnja: obe lokaciji sta naravnost romantični.

Kaj si pogledati v Kostanjevici na Krki?

Kostanjevica je tako zelo majhen kraj, da pravzaprav ni veliko za videti. Priporočava sprehod (krožna pot) po centru mesteca, torej po tistem delu, ki je na otoku, potem pa poiščite prostor ob reki, uživajte v razgledih. Nama je bil izredno všeč manjši lesen most za pešce – tako fotogeničen je bil, tako romantičen 🙂 Razgled pa nama je bil najbolj všeč pri kavarni Štraus ali pa nasproti nje na privezu za čolne.

Galerija Božidar Jakac

Kostanjevica na Krki je znana tudi po Galeriji Božidar Jakac in Forma Vivi, ki stoji poleg. Navdušilo naju je oboje. Forma viva je skupek zanimivih, včasih zabavnih lesenih kipov oz. skulptur na prostem, sama galerija pa je v prostorih nekdanjega samostana, ki je že arhitekturno zelo lep, ko pa dodamo še zanimive razstavljene slike in druge umetnine, pa je res to stvar, vredna postanka. Saj sem že kdaj prej bila tam, ampak se mi ni zdelo nič posebnega. Nazadnje pa sva vzela vodstvo in nas je vodila kustosinja Kristina, iz katere kar žari navdušenje nad umetnostjo in ponos, kaj vse hranijo v Galeriji Božidar Jakac. Fenomenalne stvari, vam povem. Več o sami galeriji je že napisano v ločeni objavi. Klik semle: Galerija Božidar Jakac.

Krakovski pragozd

V bližini Kostanjevice je Krakovski pragozd – to je edini nižinski in močvirnati gozd v Sloveniji. Gozd je na ravnini, zato meteorna voda težje odteka, poleg tega pa so tudi tla iz gline, ki pronicanje vode še otežuje, zato ni čudno, da je gozd praktično celo leto bolj ali manj močviren. Nazadnje sva bila tam po obilnem deževju in je bilo vode res ogromno. Dejansko vsa drevesa “rastejo” iz vode! Voziti se le po urejeni makadamski cesti, potem pa gumijaste škornje na noge in peš dalje. Del Krakovskega gozda je pragozd, ki je zaprt za javnost, saj želijo pustiti naravi, da se sama obnavlja. Čeprav ni ograje, so vsi obiskovalci naprošeni, da spoštujejo naravo in v pragozd ne vstopajo.

Termalni bazenček pri Leničevem domu

Midva se se sprehajala naokoli in uživala v pogledih, barvah in zvokih gozdu, za konec pa sva se pri Leničevi domačiji, na obrobju Krakovskega gozda še skopala v termalnem vrelcu. Ja, prav ste prebrali. Na obrobju Krakovskega gozdu pri Kostanjevici na Krki je manjši termalni izvir, ki so ga ogradili in spremenili v bazenček za največ dve osebi. Menda ima voda okoli 35°C, gotovo pa je zelo topla in namakanje je bistveno bolj prijetno kot pa v slavnem Klevevžu. Kakšen biser sva to našla! Do sedaj sva se v takih bazenih kopala le na Islandiji, šele sedaj pa zvedela, da imamo tudi v Sloveniji podobne stvari.

Samostan oz. Kartuzija Pleterje

Samostan oz. kartuzija Pleterje je bila ustanovljena v času Celjskih grofov, to je v začetku 15. stoletja. Teko naslednjih let je potem najprej bil do konca zgrajen, potem v turških upadih poškodovan, potem spet obnovljen, menjal je tudi lastnike (kartuzijani, jezuiti, država) … danes pa spet živi kot kartuzijanski samostan. Kaj sploh pomeni kartuzija oz. kdo so kartuzijanci? To je moški meniški red, ki (v grobem povedano) živi odmaknjen od zunanjega sveta, v klavzuri (zaprt samostan, kjer načeloma nimajo stika z drugimi prebivalci v okolici) in samoti ter se posvečajo molitvi in delu. Kartuzijanci so znani po svojih pridelkih kot so med, vino, žganje in sadje.

Zaradi klavzure kartuzije, se samostana ne da obiskati. No, ne zares. Videti se ga da od daleč s kakšnega bližnjega hriba. Vstopiti pa se da v deloma obnovljeno gotsko kapelo, ki naj bi bila iz časov prvega samostana, torej iz 15. stoletja. Čeprav prazna in morda nekoliko pusta kapela, je bila nama izredno všeč.

Kostanjeviška jama

Za konec gremo pa še v podzemlje. Tudi na Dolenjskem se najde kakšna kraška jama, niso jame samo na Notranjskem 😉 Kostanjeviška jama pač ni Postojnska jama, ima pa vseeno kar nekaj lepih kapnikov in zanimive prebivalce: netopirje. Ker v jami netopirji prezimujejo, je jama odprta za obiskovalce le od spomladi do jeseni (april – oktober). Ogled traja približno 1h, vsekakor pa priporočava tople obleke za v podzemlje 😉

Kostanjevica na Krki – nekaj čarobnega je na njej

Nekaj je na Kostanjevici. Meni je tam tako lepo. Ne samo mestece, pač pa celotna njena okolica. Zeleni grički v spomladi, zlata polja v poletju in oranžni gozdovi v jeseni. Reka Krka, ki mirno teče mimo in objema Kostanjevico, labodi, ki se na sončen dan bohotijo na obali Krke, termalni bazenček sredi Krakovskega gozda … Meni kar srce zaigra, ko se voziva po teh koncih.