Plezalna stena doma: kako sva postavila svojo plezalno steno

Izdelava plezalne stene doma

by Rok Hocevar

Tokratno objavo “Plezalna stena doma” pišem jaz, Rok, in je morda peta po vrsti od vseh več stotih objav na tej spletni strani. Če bi moral deliti hobi strasti med nama, bi rekel, da so Katarinine: potovanje, raziskovanje in opazovanje živali v naravnem okolju, moje pa: plezanje, arhitektura, fotografija in učenje novih stvari.

plezalna stena doma

Izdelava plezalne stene doma

Četudi sem plezanje navedel pri sebi, to ne pomeni, da to ni skupna stvar. S Katarino sva se celo spoznala na plezanju na Škofijski klasični gimnaziji. To je bilo takrat, ko smo bili plezalci še čudaki in opice, profesor za telovadbo pa nama je z veseljem pisal opravičila od preostalih predmetov. Midva nisva bila “vprašana”, on pa je dobil soplezalca za tisto uro ali dve tekom dneva. Zmaga na obeh straneh 😉 . Amapak ta objava ni o plezanju nasplošno temveč o projektu: plezalna stena doma. Kako izdelati plezalno steno, kakšne so dimenzije konstrukcije, kako izbrati oprimke in podobno.

Zakaj domača plezalna stena?

V preteklih petnajstih letih sva košček svojega časa namenjala plezanju. Včasih je bilo tega več, včasih pa manj. Obdobje po najini vrnitvi iz 9-mesečnega potovanja po Južni Ameriki je čas z večjo koncentracijo plezanja. Predvsem sam sem poskusil namenski trening za plezanje, ki se je zelo obrestoval. Prebral sem knjigo ali dve o pristopu k plezanju in kaj vse vpliva na razvoj in napredovanje pri plezanju. Z odkritjem treninga za plezanje tekom karantene sem ugotovil, da je prikladnost tista, ki me omejuje pri napredku. Prikladnost mi je omogočila, da sem zjutraj spil čaj in se posvetil treningu preden sem se usedel za mizo in se posvetil službi.

Posledično sem začel razmišljati, kako bi lahko svoje plezanje spravil na še en nivo višje – kako bi mi bilo plezanje še bolj prikladno. Odločil sem se postaviti plezalno steno kar doma. Sledi zapis postopne gradnje plezalne stene s specifičnimi merami in vsemi popisanimi materiali. Zapis je nekoliko daljši, ampak se mi zdi pomembno, da se popiše vse proces z vsemi informacijami.

Domača plezalna stena

Obstoječe stanje

Živiva v mansardi (podstrešnem stanovanju v Ljubljani). Znotraj so stropovi visoki največ2,4 m, kar je premalo za resen trening, zato je bila edina možnost postaviti steno zunaj, na dvorišču. Idej glede zasnove je bilo veliko. Sem arhitekt in za steno sem pripravil vsaj 10 različnih variant in 3D modelov. Na koncu sem izbral najbolj ekonomično možnost: postaviti plezalno steno v obstoječi konstrukcijo nadstrešnice, plezalni steni pa sem dal naklon 40 stopinj, kar mi je omogočalo večjo težavnost stene in hkrati daljšo plezalno površino. Višina nadstrešnice je 2,9m, širina med stebri pa 3,4m. Stvar je netipska, zato sem vse dele plezalne stene naročil oz. naredil po meri.

Nastanek plezalne stene si lahko na hitro ogledaš tudi v spodnjem videu, spodaj pa sledi podroben opis izdelave plezalne stene.

KONSTRUKCIJA

Nosilci

Obstoječa nadstrešnica je narejena iz lesa, lesenih stebrov, ki sem jih obdržal. Pri mizarju sem naročil izdelavo dodatnih povezovalnih lesenih tramov, letev ter same plezalne plošče.

PREBERI ŠE  Vzpon na vulkan Malinche, 4460m

Leseni tramovi so iz smrekovega lesa za ostrešja, les je neobdelan, debelina tramov pa je 20 cm x 5cm. Tramove sva skupaj z mizarjem postavila vertikalno oz. pod naklonom, kot bo kasneje prišla sama plezalna plošča. Razdalja med tramovi je 50cm. To je dovolj močno, da nosi steno in še, da poveže celotno nadstrešnico v eno veliko kocko. Prej se je nadstrešnica namreč malo nagibala in plezalna stena jo je uspela nekoliko povezati. Če bi delal brez skrbi za to, bi verjetno dimenzijo 20 zmanjšal na nekje 16 cm in privarčeval na materialu.

Med te tramove so prišle vmesne prečne letve z dimenzijami 10 cm x 5 cm. Te vmesne letve so namenjene temu, da preprečijo upogib plezalne stene, ko se bom obesil nanjo.

Plezalna stena doma - izdelava konstrukcije za plezalno steno

Izdelava plezalne stene: leseni tramovi (nosilci) so postavljeni.

Plezalna stena oz. plezalna plošča

Plezalna površina je vodoodporna vezana plošča debeline 21 mm. 21 mm za dovoljšnjo trdnost, vodoodporna pa zato, ker je pač zunaj na dežju, snegu, vetru … Kako se bo izkazala na dolgi rok, še sporočim, ampak plošča se ob plezanju ne upogne niti malo, torej je cilj dosežen. Verjetno bi lahko izbral tudi navadno vezano ploščo in tu privarčeval kar nekaj denarja, saj je plezalna stena vendarle pod streho. Ampak sem želel biti “ziher”.

Vezano ploščo je bilo potrebno obdelati. Vanjo sem izvrtal luknje na vsakih 15 cm (kar je več kot preveč!) in jo zbrusiti (tu je pomagala Katarina). Z zadnje strani sem potem v luknje zavrtal T matice (nisem vzel inog matic zaradi cene) in sprednjo stran plošč prebarval (presprejal) s prozornim mat lakom za uporabo v navtiki. V drugem nanosu sem dodal v mešanico laka še kremenčev pesek za boljši oprijem. Barvanje je trajalo kar nekaj časa, ker sem delal v dveh nanosih, en dan vmes pa sem pustil stvari sušiti na zraku.

VIJAKI IN MATICE

Plezalna stena seveda ne bi stala brez ogromno vijakov. Za pritrjevanje nosilcev sem si privoščil konstrukcijske vijake, za pritrjevanje vezane plošče pa sem uporabil zamorezne vijake debeline 6mm.

Nekateri oprimki se pritrjujejo z navadnimi lesnimi vijaki – večinoma so to Spax debeline 4,5 mm in 4 ali 5 cm dolžine. V specifikacijah preostalih oprimkov je ponavadi določeno katere M10 vijake potrebujejo za pritrditev v T matice na zadnji strani vezane plošče, zato sem to upošteval in naročil nekaj odstotkov več vijakov – za vsak slučaj :). Tega mi je zaenkrat kar nekaj ostalo.

T matice na zadnji strani vezane plošče. Vidi se tudi mreža za vrtanje lukenj v ploščo.

PLEZALNI OPRIMKI (grifi)

Plezalni oprimki so mi povzročali kar nekaj težav na začetku pri planiranju, ker nisem vedel kako bi se problema lotil. Namreč, za dobro plezanje je izredno pomembno, kakšni so oprimki. Pa ne govorim tu o kvaliteti, predvsem o različnih oblikah oprimkov. Razmerje med “krimpi”, “šalcami” in “stopi” naredi plezalno steno dobro ali slabo. Težko ali lahko.

Na pomoč sem najprej poklical Matjaža Jerana (ta glavni v PCL-ju) in skupaj z Davidom Debeljakom sta mi pomagala pri izbiri primernih oprimkov. Za začetek sem naročil okoli 250 različnih oprimkov (vsega po malo), naročilo oddal preko spleta na Euroholds (španski proizvajalec) in čakal.

Morpho plezalni oprimek

Med čakanjem na prvo pošiljko in skozi nadaljno raziskavo ter spraševanje ostalih prijateljev sem odkril še dve slovenski podjetji. Prvi, ki sem jih poklical, je Morpho. Zadnja leta nasploh zelo ceniva slovensko proizvodnjo in jo želiva podpreti kolikor se to le da. In tokrat je bila to možnost, zato sem se odločil, da pokličem kar ene in druge.

PREBERI ŠE  Supanje po Ljubljanici

Pri Morpho so se odzvali takoj in naročil vse od krimpov, bul, pinchov, malih poličk, velikih šalic in stopkov. Ob prevzemu pa sem si privoščil še kar nekaj oprimkov z lepotno napako, ki so bili še bistveno cenejši. Če so prvi oprimki (od Euroholds) še vedno potovali, sem imel doma že celo skladovnico Morpho dobrot 🙂

Zbirko sem dopolnil s serijo Samsara plezalnih oprimkov, predvsem tistih sloperskih z “žilami” in piramidami (volumni) za razgibanost stene. Nekaj oprimkov pa sem kupil/dobil še rabljenih (preko bolhe in znancev). Mislim, da sem tako nabral vsega skupaj med 500 in 700 oprimki, kar mi omogoča veliko mero kreativnosti pri postavljanju balvanov.

Postavljanje oprimkov

Tudi postavljanje oprimkov na plezalno steno je cel izziv. Stvar je treba dobro premisliti, da lahko potem sestavljaš dobre smeri. Spet sem spraševal naokoli, razne profesionalne plezalce in bral o tem na spletu.

Postavljanje plezalne stene je trajalo dva dni po nekaj ur. Najprej sem postavil piramide, zatem velike oprimke, potem pa sem krožno okoli teh “centrov” vijačil preostale oprimke. Vedno sem poskušal delati tako, da so v enem manjšem delu vedno različni prijemi (šalica, krimp, pinch in sloper) in stena je bila polna ena, dva, tri. Gremo plezat 🙂

Skoraj polna stena

PLEZALNE BLAZINE

Aja, ne, še blazino bom potreboval 🙂 Tu sem se obrnil na potjetji Plama Pur in Galun Ponjave. Prvi so mi s pomočjo svojega tehnologa predlagali optimalno sestavo blazin pod steno. Ja, ne boste verjeli, ampak blazine, ki so pod stenami so sestavljene iz različnih pen. V mojem primeru je bilo takole: približno 5 cm trde pene in 25 cm mehke pene pod njo – torej, ko padeš s stene, padeš najprej na trši del blazine. Zanimivo, kajne? V Plama Pur so mi pripravili štiri blazine, ki ravno pašejo pod steno. Blazine sem šel s sposojenim avtomobilom in veliko prikolico iskat k njim v Podgrad pri Ilirski Bistrici. Vožnja z blazinami, postavljenimi pokonci na prikolici po primorski avtocesti, kjer je čez pihala burja, je bila arenalinska!

Če se kdo sprašuje, če bi lahko prišel skozi tudi s crashpadi (blazinami za balvansko plezanje v naravi), bi bil moj odgovor: v teoriji bi se dalo, vendar je crashpad veliko tanjši in trši, kar pomeni, da bi tvegal zvit gleženj ob vsakem padcu.

Blazine, ki sem jih kupil pri Plama Pur so bile “surove”, brez prevleke. Zato sem se obrnil še na Galun ponjave, kjer mi je prijazen gospod pripravil še ponjavo kot prevleko za te pene. Zdej pa res, akcija 🙂

moški pleza na manjši plezalni steni - domača plezalna stena

Prvo plezanje na domači plezalni steni

Koliko plezalna stena doma stane?

Zagotovo se pojavi vprašanje: “Čakaj, ampak koliko pa te je vse to koštalo?” Nisem tako natančen pri zapisovanju stroškov kot Katarina, ampak celotna plezalna stena me je stala okoli 4500 eur. Če bi plezalno steno postavil kje v hiši, bi morda lahko ceno spustil na okoli 3500 eur.

Ali se plezalna stena doma splača?

Priznam, za izdelavo plezalne stene je šlo ogromno časa in tudi kar nekaj denarja. V tem času in s tem denarjem bi lahko res velikokrat obiskal kakšnega izmed plezalnih centrov. Ampak zame je vseeno odgovor JA, se splača. Steno imam praktično pred nosom. Plezati se lahko odpravim kadar koli. Zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali pa sredi dneva. Če bi lahko delal od doma, tudi med malico, ampak žal te možnosti nimam. Jo pa izkorišča Katarina. Le da ona bolj kot ne izkorišča mehke blazine pod steno, same stene pa ne toliko 🙂 Naklon vseeno naredi steno precej težko. S postavljanjem domače plezalne stene sem se tudi ogromno naučil – o konstrukciji, oprimkih, postavljanju smeri … Zame se torej domača plezalna stena vsekakor splača.

plezalni oprimki Morpho

Navdušen sem nad svojo plezalno steno!

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena