Cerkniško jezero – s čolnom ali peš, kaj je lepše?

by Katarina

Cerkniško jezero je verjetno vsem Slovencem poznano kot največje presihajoče jezero pri nas. Presihajoče jezero pomeni, da “voda je, vode nej” (tako vam bodo to razložili Cerkničani). Torej, del leta je jezero izredno veliko, vode je ogromno in takrat je to največje slovensko jezero. Navadno je to pozno spomladi ali pa jeseni, po obilnih padavinah. Del leta, pa je vode bistveno manj, včasih lahko tudi popolnoma izgine in ostane samo še suho Cerkniško polje. Že samo zaradi te dinamike je Cerkniško jezero nekaj posebnega. Nikoli ni enako, vedno se nekaj dogaja. Ko pa dodamo še zanimivo živalstvo v teh koncih, pa sploh postane zanimivo. Menda kar polovica vseh evropskih vrst ptic živi v okolici Cerkniškega jezera! Sem vas prepričala, da je zanimivo? 🙂

Cerkniško jezero

Barve v času sončnega zahoda – Cerkniško jezero

Možnosti, kako doživeti Cerkniško jezero sta nekako dve: lahko gremo ob jezeru peš po lepo urejeni sprehajalni poti, lahko pa gremo po jezeru s čolnom (tudi supom) in ga doživimo z vodne gladine. Midva sva preiskusila oboje. Preberite spodaj, kaj nama je bilo bolj všeč 😉

človek na supu na cerkniškem jezeru

S supom po Cerkniškem jezeru

Peš ob Cerkniškem jezeru

Prvi letošnji izlet na Cerkniške jezero je bil v znamenju sprehoda ob jezeru. Saj sem pričakovala, da bo lepo, ampak bilo je pa tako zelo lepo, da se cel čas sprehoda nisem nehala čuditi. Dan je bil perfekten: drama na nebu (malo sonca, malo oblakov) je ustvarjala prekrasne odseve na jezeru. Ko pa k temu dodamo še suho trstičje, je bilo pa sploh noro.

Tematska pot Drvošec

Pešpot ob Cerkniškem jezeru se imenuje tematska pot Drvošec. Izhodišče je na koncu vasi Dolenje Jezero, kjer se parkira avto, potem pa peš dalje. Tematska pot Drvošec pelje skozi gozd nekoliko nad makadamsko cesto, ki povezuje Dolenje Jezero in Gorenje Jezero. Sprehod skozi gozd je čudovit. Mir, tišina, narava … Na poti do Otoka, ki je končna točka te poti je nekaj opazovalnic, kjer se odpre prelep razgled na jezero ter možnost opazovanja (iskanja) ptic. V samih opazovalnicah pa so tudi razlage živali in rastlinja v okolici Cerkniškega jezera.

Opazovalnica nad Cerkniškem jezerom

Opazovalnica nad Cerkniškem jezerom

Celotna pot je dolga 3,7km in se jo da prehoditi v približno 1h (v eno smer). Najin povratek je bil potem po cesti, zato sva za nazaj-grede potrebovala nekoliko manj časa. Vsekakor lahka pot, ki gre po ravnem in je primerna za vsakogar.

cerkniško jezero: trstičje in vmes voda, v ozadju hrib Slivnica

Cerkniško jezero je prekrasno

Čolnarjenje po Cerkniškem jezeru

Že ob prvem sprehodu ob Cerkniškem jezeru sem dobila idejo, da bi šla naslednjič po jezeru s čolnom. Vmes je sledil še en lock-down, potem pa so prišle prvomajske počitnice. Klicala sem prijateljico iz Cerknice: “Koliko vode ima kaj Cerkniško jezero? Bo za čolnarjenje na Cerkniškem jezeru?” Pravi, da je lani tak čas vsa voda izginila iz jezera, letos pa jo je nekoliko več. Ni ravno polno jezero, ampak dovolj, da se da čolnarit. Ok, zmenjeno, prideva!

kanuji na obali Cerkniškega jezera

Čolne (kanuje) se da izposoditi na obali Cerkniškega jezera

Cerkniško jezero s kanujem

Čolne (kanuje) sposoja TUR servis Cerknica. Spet sva šla do konca vasi Dolenje Jezero, parkirala na že znanem parkirišču, potem pa mimo informacijskega centra do obale Cerkniškega jezera. Tam izposojajo čolne. Plača se z gotovino na licu mesta. Izposoja je načeloma od 10h – 18h, ampak po dogovoru lahko kanu vrnemo tudi kasneje. Tako sva storila midva. Čoln sva vzela malo pred 18h in ga vrnila po sončnem zahodu. Tako sva doživela Cerkniško jezero v njegovi najlepši luči.

ženska v kanuju na Cerkniškem jezeru

Čolnarjenje po Cerkniškem jezeru se je izkazalo za prečudovito doživetje

Skupaj s čolnom sva dobila zemljevid zanimivih točk, katere požiralnike in jame ob jezeru se splača pogledat, malo pa sva šla tudi “za nosom”. Bilo je izredno lepo in zanimivo. Najlepše barve so se pokazale v času sončnega zahoda, ko je nizka svetloba obsijala rumeno trstičje, ki je potem prav zažarelo. Bila sva čisto sama na tistem delu jezera. Voda je bila mirna, veter je ponehal, bilo je čisto tiho. Poslušala sva le oglašanje ptic in kvakanje žab. In opazovala sva tisto noro rumeno barvo trstičja, ki se je še odsevalo v jezeru. Bilo je prekrasno in edinstveno doživetje. Ne morem prehvaliti te izkušnje. Rok pravi, da greva kmalu še enkrat 🙂

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena