Mount Kosciuszko – najvišja gora Avstralije

19

Ste kdaj pomislili na Avstralijo in poleg tega na gore? Si predstavljate Avstralijo kot gorato državo? Kaj mislite, kako visoka je najvišja gora v Avstraliji? In ne, to ni Uluru 🙂 Marsikdo bo verjetno presenečen, ko bo tole prebral. Avstralija ima tudi dvatisočake! In gor je sneg. Jap, res je. Ok, v Avstraliji so tudi smučišča, ampak to je že druga tema. Torej, najvišja avstralska gora je Mount Kosciuszko s svojimi 2 228 metri nadmorske višine. Nahaja se z pokrajini New South Wales, na njenem južnem delu oz. na JV Avstralije in je del gorstva Snowy Mountains. In ker midva pač rada hodiva v gore, sva se tekom zadnjega potovanja odločila tudi za vzpon na Mt Kosciuszko.

Mt. Kosciuszko, najvišja gora v Avstraliji

Kako se pravilno izgovori tole ime Kosciuszko?

Kosciuszko je poljsko ime oz. priimek poljskega vojaškega pomembneža iz. 18. stoletja … ne bom šla v detajle, bil je pomemben mož in njegovo ime se pojavlja marsikje. Tudi najvišja avstralska gora je dobila njegovo ime. Kako? Menda je oblika gore nekega poljskega raziskovalca spomnila na Kosciuszko Mound v Krakovu (manjši hrib na obrobju mesta) in tako so še goro v Avstraliji poimenovali enako. Vprašanje, ki se sedaj pojavlja pa je, kako se to izgovori. V poljščini se to ime zapiše takole: Kościuszko in izgovori “koščuško”, Avstralci seveda tega niso nikoli znali prebrati in so izumili svojo izgovorjavo: “koziosko”, poenostavljeno pa kar Mt. Kozi 🙂 

Kako sva iz Rdečega centra prišla do zasneženih hribov?

Sedaj pa kratka zgodba o tem, kako sva se sploh odločila za ta vzpon in potem še o imenu te gore.

Najin načrt potovanja je bil po eni strani zelo fleksibilen. Po drugi strani pa natrpan. Na začetku potovanja sva imela notranji let iz Sydneya do Uluruja, potem pa sva imela okoli 2 tedna časa, da najet avto iz Uluruja pripeljeva nazaj v Sydney. Vožnje je ogromno in želela sva jo razdeliti, si vmes vzeti tam en dan za počitek, pa drugje en dan za počitek … In s takim tempom bi ravno lepo to pot prevozila v tem času, brez kakšnih večjih ovinkov. Mt. Kosciuszko je bil čisto preveč iz te poti in nanj sploh nisva pomislila.

Ampak midva delava načrte zato, da jih potem spreminjava. Ko sva si enkrat pogledala center Avstralije (Uluru, King’s Canyon in MacDonell Ranges), sva se začela vozit na dolge razdalje, cele dneve. In ko midva padeva not v vožnjo, to kar gre. Sploh nisva potrebovala toliko pavze vmes, kot sva mislila. Počasi sva se naveličala puščave, vročine, potem je bil še en narodni park na poti zaprt in sva kar naenkrat imela preveč časa. Sproti sem se dogovarjala s prijateljico, Avstralko, kdaj in kje bi se srečali. Ona živi med tednom v kraju Cooma, med vikendi pa pride v Sydney. Cooma je na jugu New South Wales, skoraj že v Victorii in se nama je zdela predaleč, v Sydneyu pa bi se ravno zgrešili. Ona je vseeno napisala: “Če imata čas, sta povabljena, da prideta k meni v Coomo. Je lepo mesto, okolica pa še lepša. Tu imamo Snowy Mountains.”

Takrat še nisem vedela, da je Snowy Mountains ime gorske verige. Mislila sem, da mi hoče povedat, da so tam hribi še zasneženi. In zdelo se mi je super. Iz vroče puščave greva na sneg! Preverila sem v navigaciji in ugotovila, da ta Cooma pa tudi ni tako zelo daleč, no (vse je relativno, seveda). Potem sem pogooglala še ime (ker nikoli ne vem, kako se to pravilno napiše) najvišje avstralske gore, preverila lokacijo in ugotovila, da je to vse tam blizu Coome. Ok, greva na obisk k prijateljici in še na najvišjo goro Avstralije! V mislih sva preverila, kaj od pohodniške opreme imava in se strinjala, da bi šlo. Vedela sva, da Mt Kosciuszko ni pretirano zahtevna gora in da jo bova zmogla v nizkih pohodniških čevljih, ki sva jih imela s seboj. To je to. Prijateljici sem napisala, da prihajava!

Vzpon na Mt Kosciuszko v Avstraliji

Mt Kosciuszko je 2228m visoka gora, a kljub morda vseeno spoštljivi višini ni zahteven za vzpon. Pravzaprav je eden najdostopnejših najvišjih vrhov na svetu. Nobenega plezanja, nobenih prepadov, vse skupaj je lep sprehod.

Na vrh vodi več poti, od celodnevnih pa do čisto kratkih. Nama se je zdelo malo trapasto, da bi npr. 6h hodila na tak lahek hrib, z gondolo pa tudi ne bi šla. Zato sva izbrala nekaj srednjega: štart pri Charlotte Pass (1760m), potem pa malo naokoli, mimo Blue Lake in na koncu na vrh.

Mt Kosciuszko je del narodnega parka Kosciuszko National Park. Vstopnino se plača kot cestnino – ob cesti, ko se pelješ v park. Ko sva bila midva tam, je bila cena 29 AUD za avto za en dan. Plačilo je možno s kartico.

Charlotte Pass – Blue Lake

🥾4km  ⏳1h hoje ⬆️ ⬇️ 300m vzpona in 120m spusta

Parkiranje na Charlotte Pass ni nobena težava, vsaj ne na novembrski četrtek. Na izhodišču so tudi stranišča, potem pa se je treba odločit, ali greš naravnost na vrh (ne priporočava, pot po cesti, brez veze) ali pa greš malo naokoli. Midva sva izbrala smer Blue Lake in začela hodit po lepo urejeni, na čase tudi tlakovani poti. Najprej malo dol do potočka, potem pa počasi gor. Razgledi so bili prekrasni. Sončno vreme, hribi, v daljavi sneg, prijetna temperatura … ah, to je za naju! Po približno 1h hoje sva pred seboj gledala čudovito modro jezero. Ustavila sva se na Blue Lake Lookout (razgledna točka) in nisva šla čisto do jezera. Bil je že čas za malico, ki pa so jo popestrile muhe, tako da nisva dolgo počivala. Muhe v Avstraliji so povsod in so res sitne. V poletnih mesecih so tu v hribih neke posebne muhe, March flies, ki tudi grizejo. Tako da sva bila še bolj živčna in sva se jih še bolj otepala. Aja, pa noben repelent ne pomaga. Samo povem 🙂

Blue Lake – Carruthers Peak, 2145m

🥾2km  ⏳30min hoje ⬆️ 150m vzpona

Od jezera sva se počasi vzpela na greben. Tam se je odprl čudovit razgled v daljavo, na hribe oz. gore. Joj, koliko gora! Sploh si ne bi predstavljala tega v Avstraliji. Pa tako lepo! Na tej poti sva naletela tudi že na prve zaplate snega in seveda se obvezno malo okepala. Ko sva prišla na greben, je začelo pihat, kar je odgnalo muhe. Idelano! Na vmesnem vrhu, Carruthers Peak sva si privoščila še eno malico, tokrat z malo manj muhami. Pod nama je bilo še eno lepo jezero, Club lake. Potem pa sva v daljavi že videla svoj cilj, Mt Kosciuszko in se nama je začenjalo mudit ☺️.

Carruthers Peak – Mt Kosciuszko, 2228m

🥾7km  ⏳1,5h hoje ⬆️ ⬇️ 300m vzpona in 210m spusta

Zadnji del je bil najdaljši, ampak sva imela ves čas lepe razglede in večinoma tudi dovolj vetra, da je odganjal muhe. Večino poti tu je speljane po kovinskih podestih. Razlog je v varovanju narave, da se prepreči erozija tal. Zanimiv pristop. Na koncu se pot združi s tisto, ki pride direktno od Charlotte Pass-a, je tlakovana in široka in prav glamurozno (ali pa ne, kakor vzameš, če se ti zdi, da taka cesta ne paše v hribe, te zna zmotit) prikorakaš na vrh.

Vrh Mt Kosciuszko je širok in travnat oz. malo kamnit. Tam je en večji kamen, na katerega vsi stopijo in se gor fotografirajo. Seveda nisva bila izjema 🙂 Potem pa sva si privoščila vsak en (ali pa več 😉) Tim-Tam – avstralski piškot in topel čaj. Občudovala sva razglede, se čudila dejstvu, da sva bila še par dni nazaj sredi Avstralije, v rdeči puščavi in se kuhala pri 40°C, danes pa stojiva na njihovi najvišji gori, 3000km stran, okoli naju so zaplate snega.

Spust po cesti nazaj do Charlotte Pass

🥾8,5km  ⏳1,5h hoje ⬇️ 410 spusta

Nazaj do avta sva šla po direktni poti, kar je v praksi široka makadamska cesta. Je sicer zaprta za promet, ampak če je treba, se tam pripelje kakšno vozilo. Hoja je bila zato precej dolgočasna, monotona in prašna. Muhe so spet skrbele, da nama ni bilo dolgčas. Del poti sva kar tekla, da sva jih vsaj malo pustila za seboj.

Nazaj k avtu sva prišla prijetno utrujena, a polna energije zaradi tako lepih razgledov. In s samo enim ugrizom muhe! Juhej! 🙃

Koristni nasveti za vzpon na Mt Kosciuszko

• Pot bi bila pri nas klasificirana kot lahka označena pot.
• Priporočava kremo za sončenje z visokim faktorjem, pokrivalo in sončna očala, idealno tudi obleke, ki prekrijejo čim več kože. Sonce tam gor je namreč zelo močno!
• Ker smo v Avstraliji, je vedno prisotna nevarnost kačjega ugriza. Midva sicer nisva videla nobene kače, sva pa videla domače pohodnike, ki so hodili s posebnimi gamašami, ki ščitijo gležnje pred kačjimi ugrizi.
• Kot povsod v gorskem svetu, se tudi to vreme hitro spreminja. Zato priporočava tudi kakšen topel kos obleke, za primere, ko močno piha oz. če se vreme na hitro poslabša.
• Na poti ni nobene koče, tako da si malico in dovolj pijače prinesite s seboj. So pa tik pod vrhom na voljo stranišča.

Za naju je bil vzpon na Mt. Kosciuszko odličen. Po dolgi vožnji se je res pasalo malo pretegnit, nadihat. Ker pa imava itak rada hribe, naju je pa tudi napolnilo z novo energijo. Obisk pri dolgoletni prijateljici pa je bil še pika na i. Tudi ostalim, če ste vsaj malo pohodniki, priporočava tale vzpon. Ni pretežak, razgledi so fenomenalni, pa še osvojili boste najvišjo goro Avstralije, katere ime je praktično neizgovorljivo 😅.