Eden najbolj priljubljenih trampov (pohodov) na Novi Zelandiji je Tongariro Alpine Crossing. To je pohod preko črne, vulkanske pokrajine, mimo še aktivnih vulkanov, iz katerih se kadi žvepleni plin in smrdljivih živo zelenih jezer, tudi vulkanskega nastanka. Vse to je bila kulisa za Mordor, pokrajino najhudobnejšega vladarja iz trilogije Gospodar prstanov. Gora pogube, kjer se trilogija dramatično zaključi, nosi pravo ime Mt Ngauruhoe in se strmo dviga nad to pokrajino.
Mt Ngauruhoe na levi, midva pa še polna energije pred pohodom
Priprave na pohod v Mordor
Tongariro Alpine Crossing je bil na našem planu že od vsega začetka. Zavedali smo se, da je za tak treking potrebno imeti lepo in stabilno vreme. In seveda je obstajala tudi možnost, da trekinga ne bomo mogli izvesti, čeprav realno to za nas ni bila možnost 🙂
Ko smo prišli v vas Whakapapa, ki je izhodišče za Tongariro Alpine Crossing, smo se pozanimali o razmerah za treking. Povedali so nam, da danes gotovo ne moremo več na treking, pa tudi vreme je čisto preveč vetrovno, naslednji dan naj bi bilo v redu, še en dan kasneje pa bo spet vetrovno in deževno. Idealno torej za nas, saj smo imeli namen treking opraviti ravno naslednji dan, ko bo vreme najlepše.
Tongariro Alpine Treking – najlepši del našega potovanja po Novi Zelandiji
Tongariro Alpine Crossing je 19,4km dolg treking, ki se začne na parkirišču Mangatepopo in konča na drugi strani gora na parkirišču Ketetahi. Trajanje trekinga naj bi bilo okoli 8h za povprečnega planinca. Gora pogube, nosi pravo ime Mt Ngauruhoe in je kraj, kjer se trilogija Gospodar prstanov dramatično zaključi. Za nas je bil vzpon na “goro pogube” eden bolj pomembnih razlogov, zakaj smo želeli opraviti Tongariro Alpine Treking. Vendar pa sama gora ni vključena v osnovi treking. Nič hudega, mi smo opravili cel treking in še vzpon na to goro v 9h urah 😉
Tongariro Alpine Crossing
Pod Rokovo neusmiljeno budilko smo vstali že ob 3h zjutraj. Zunaj je bila še tema in zmrzal. Še dobro, da smo to noč prespali v koči in ne v šotoru, kot sicer. Ob 5h, ko je bila še vedno tema, smo s svetilkami začeli hoditi po črni, zogleneli pokrajini. Ob 7h smo bili že ob vznožju Mt Ngauruhoe. Tu se je končala uhojena pot in čakalo nas je približno 700 višinskih metrov po drobnem produ in naključno nametanih vulkanskih skalah. Ne samo to, gora se je dvigovala skoraj navpično navzgor! In smo šli … dva koraka gor, enega dol, se spotikali preko skal in spodrsavali na melišču. Bilo prav tako naporno, kot je prikazano v filmu, ko se Frodo in Samo vzpenjata na to goro. Edina razlika je bila, da je nas hladil mrzel veter, njiju pa je takrat grel bruhajoči vulkan.
Na vrhu Mt Ngauruhoe, Gore Pogube!
Ampak nam je uspelo! Na vrhu, na višini 2291m, nas je pričakal zasnežen krater in čudovit razgled daleč naokoli.
Pot smo potem nadaljevali po zasnovani poti tega pohoda, kjer smo večino časa vohali žveplene pline, ki so se valili izpod raznih skal ob poti, saj je vse to aktivno vulkansko področje. Najlepše je bilo Modro jezero (Blue Lake), ki edino ni smrdelo po žveplu. Ostala jezera pa so imela ogaben vonj in strupeno zeleno barvo.
Ponosni Slovenci smo ves čas nosili zastavo s seboj.
V 9-ih urah smo prehodili okoli 25km in naredili 1700 višinskih metrov. Vmes smo se še dobro “nadihali” žveplenih plinov, muskelfiber naslednji dan pa je bil pričakovan, a se je splačalo!
Področje aktivnih vulkanov, povsod se voha žveplene pline!
Gora pogube – checked! 🙂
Zlovešča gora Mt Ngauruhoe
