Capillas de Marmol – marmorne jame na turkiznem jezeru

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Slabo vreme je kar stalnica na Carreteri Austral v Čilu. A ne glede na to, da je bilo nebo popolnoma prekrito z bolj in manj črnimi oblaki, naju je že na poti proti kraju Puerto Rio Tranquillo navdušila turkizna barva jezera Lago General Carrera. Čudovito! Spet taka nora barva vode, ki je še nikjer drugje nisva videla. Niti naša Soča se ne more primerjati s tem. Barva tega jezera ni enaka barvi Lagune Castillo izpred parih dneh, pač pa ima nek nov odtenek turkizne barve vode, malo svetlejši in vleče malo bolj proti zeleni kot pa modri. Vendar pa razlog, da sva sploh prišla v Puerto Rio Tranquillo, ni jezero samo, pač pa posebne jame, ki jih je to jezero izdolblo v skale – jame Capillas de Marmol.

capillas de marmol

Čudovite jame Capillas de Marmol

Capillas de Marmol

Marmorne jame so nastale kot posledica stoletij in stoletij valovanja jezera ob marmorne skale. Voda je počasi dolbla kamnino (marmor), dokler niso nastale te čudovite jame. A proces se nadaljuje: voda še naprej buta ob skale in še naprej spodjeda skale. Kar pomeni, da jame danes so, jutri pa jih morda že ne bo več. No, morda ne ravno jutri ampak čez nekaj (sto) let, bo voda gotovo spodjedla določene podporne stebre in jame se lahko porušijo. A brez skrbi, sproti nastajajo nove jame.

No, če smo zelo natančni nobena jama ni zares jama, pač pa so neke vrste oboki. Nad gladino jezera so ti oboki visoki do 4m (na najvišji točki) – toliko, da se lahko s čolnom zapelje notri in da smo lahko potniki na čolnu tudi normalno stali. Nekatere jame so postale že tunelčki, saj imajo vhod na eni strani skale, izhod pa na drugi in se lahko skozi njih zapeljemo. Večina pa jih je enosmernih majhnih votlin, vklesanih v marmor.

marmorne jame capillas de marmol

Tunelčki pod marmorno skalo

Marmor

Če gre verjeti našemu vodiču, potem je marmor različnih barv zaradi različne starosti. Siva barva marmorja predstavlja starejše skale, medtem ko bela predstavlja novejše. Kot zanimivost oz spomin na šolsko snov lahko napišem, da je marmor metamorfna kamnina, ki je nastala z metamorfizmom (taljenjem in mešanjem) kamnin dolomita in apnenca. Vse to se dogaja v globini našega planeta, kjer so temperature izredno visoke in ti procesi lahko potekajo.

marmorna skala

Marmor od blizu

Na vrhu Capillas de Marmol vidimo tudi zelo izrazito črno barvo. Ta naj bi bila posledica spiranja manganovega oksida (MnO2) iz korenin dreves in trave na vrhu skal.

capillas de marmol

Nori kontrasti: turkizna voda, bele jame in črna skala na vrhu

Barva jezera Lago General Carrera

Mene je seveda zanimalo tudi, od česa je jezero Lago General Carrera tako zelo turkizne barve. Je to zaradi ledeniške vode? Odgovor vodiča je bil, da je barva posledica prisotnosti elementa iridija v jezeru. Od kje je prišel ta element, ki ga sicer na Zemlji ne najdemo ravno pogosto? Vodič pravi, da je prišel iz vesolja z nekim meteoritom, ki je pred približno 2,5 milijoni let padel v Tihi ocean. Verjemite ali ne, jaz druge razlage nimam, čeprav se mi tudi ta ne zdi popolnoma utemeljena.

turkizno ledeniško jezero General Carrera

Nora barva vode, ane? Tudi v slabem vremenu se turkizna voda kar blešči!

Tura do Capillas de Marmol

Kajak ali čoln?

Kdor želi videti marmorne jame Capillas de Marmol, mora to storiti z agencijo. Sam ne moreš pluti po jezeru. Možnosti, kako si jame lahko ogledamo sta dve: ali s kajakom ali pa z večjim čolnom. Cena za ogled s kajakom je 40.000 CLP (približno 50€) in traja 5 ur, cena za ogled s čolnom pa je le 10.000 CLP (13€) in traja približno 1h. Midva sva se odločila za slednjo varianto, saj je bilo tisti dan vreme kar precej slabo: zjutraj je začelo deževati, bilo je hladno in pihalo je. V takem kajaki sploh ne gredo na jezero, medtem, ko čoln vseeno izpluje. Odločila sva se za agencijo Explorasur, kjer so imeli angleško govorečega recepcionista, ki je ves čas budno spremljal vreme. Čeprav naj bi se naša tura začela ob 11h, smo čakali do skoraj 12h, da se je vreme nekoliko stabiliziralo, dež ponehal in šele takrat smo začeli s turo.

Naša ekipa na jezeru

Na izlet med jame

Oblekli so nas v dežne plašče, nam dali rešilne jopiče in nas posedli v čoln. Bili smo majhna skupina: midva in trije mladi Čilenci, ter seveda vodič in voznik čolna. Vožnja do jam je potekala blizu obale jezera in je bila zato relativno mirna. Ravno, ko smo prišli do jam, se je nebo sčistilo in pokazalo se je sonce. Že tako lepa barva jezera in čudovite jame, so v sončnih žarkih še posebno zažarele. Bilo je sanjsko. S čolnom smo se vozili skozi oboke in občudovali vzorce na skalah. Imajo celo nekaj kapnikov, ampak OK, za Slovence, ki imamo Postojnsko jamo, ti kapniki tukaj niso vredni omembe 🙂 Ne, to kar je tukaj fascinantno, so jame.

vodič in turistka v čolnu na jezeru

Vodič razlaga Katarini od kje je prišel iridij v jezero

Slabo uro smo se vozili med jamami, kjer je bila vsaka naslednja lepša od prejšnje. Za zaključek, nek grande finale smo se zapeljali še do skale, imenovane »The Cathedral« (katedrala). Z razlogom so jo poimenovali tako, saj je daleč najlepši skupek jam. Od daleč jo vidimo kot eno ogromno ovalno skalo v jezeru, ki je po celotni površini črne barve, le spodaj, kjer se začnejo jame, se pokažejo barve marmorja. Vzorci na marmorni skali so lepo zaokroženi, koncentrični krogi, tanki stebrički ločujejo jame med seboj, kristalna oz. turkizna voda pa se blešči od spodaj. Nenormalno lepo. Nimam drugih besed za opis te lepote.

velika skala sredi jezera

Najlepša skala z jamami na jezeru

Divji valovi na jezeru

Po končanem ogledu jam, je bil čas, da se odpeljemo nazaj. Tokrat smo šli po sredini jezera, seveda pa je spet začelo deževati in pihati. A našega šoferja čolna to ni motilo. Šli smo »direkt« proti pristanišču, čez vse ogromne valove, ki so nastali na jezeru zaradi vetra. Jaz sem se držala svojega sedeža, koliko se je dalo, saj me je v nasprotnem primeru metalo visoko z zrak. Čilenci zadaj so bili nad vožnjo navdušeni in so vzklikali kot na vlakcu smrti, meni pa je po glavi rojila le ena misel: »Samo, da mi ne bo treba plavati po tem ledenem jezeru!«. V pristanišče smo pršli brez brodoloma, a vseeno mokri. Malo zaradi valov, ki so škropili, predvsem pa zaradi dežja, ki nas je bičal v obraz med potjo nazaj.

Katarina, drži se!

Divje, noro in nepozabno. Definitivno priporočava vsakemu, ki bo potoval po jugu Čila. Česa tako lepega že dolgo nisva videla.

PREBERI ŠE  Popotniški nasveti – Bolivija

Komentiraj

Lahkih nog naokrog