4 tedne, 4 države, 4 popotniki, 7000 prevoženih kilometrov in neskončno lepih doživetij. Po potovanju po Južni Afriki, ki smo ji dodali še Lesoto in Esvatini (Svazi) ter res majhen košček Bocvane, sva sedaj doma. Urejava misli, piševa objave za na blog in trenutno poskušava izbrati najlepša doživetja s tega potovanja. Po tako čudovitem in doživetij polnem potovanju je težko izbrati najboljšo stvar, saj se nama zdi, da če izbereva eno, narediva krivico ostalim doživetjem. Ampak sva vseeno poskusila izmed super doživetij izluščiti najboljša; ni bilo lahko, verjemite 🙂
Najlepše s potovanja po Južni Afriki, Lesotu, Esvatiniju in Bocvani
1.) Bocvana 🇧🇼
V Bocvani smo dejansko obiskali samo en park, Kgalagadi Transfrontier Park, ki je bil čudovit. Tudi v primerjavi z ostalimi parki v Južni Afriki in Svaziju nama je bil Kgalagadi daleč najbolj všeč. Zakaj? Ker je velik in prostran, ker je od vseh obiskanih parkov najbolj naraven in najmanj turističen. Tam smo se pogosto počutili sami, sami z naravo in divjimi živalmi.
Katarina
Najboljše so bile žirafe! Čudovite, ogromne živali, ki so elegantno prečkale cesto pred našim avtomobilom, vmes se dva mladiča stepeta, na drugi strani mama čaka svojega mladiča, da pride za njo, spet malo naprej žirafe obirajo listje z vrha drevesa, na vrhu sipine vidimo v zahajajočem soncu samo silhuete žiraf … Noro in nepozabno!
Rok
Srečanje s hijeno iz oči v oči, na par centimetrov (z ograjo vmes, a vseeno!). Ko sem počepnil in bil na njeni višini, sem šele opazil, kako veliko glavo ima, kako močno čeljust … nekaj trenutkov sva si gledala v oči in pognala mi je strah v kosti! Hudo!
2.) Južnoafriška republika 🇿🇦
Največ časa na potovanju smo preživeli v tej državi, zato je bilo dogodivščin tu največ in izbira najtežja. Prevozili smo od Johannesurga na severo-vzhodu države pa so Kgalagadi parka na severo-zahodu. Potem smo prečili celo državo (in vmes še Lesoto), da smo prišli do St. Lucie ob Indijskem oceanu na jugo-vzhodu Južne Afrike. Sledil je povratek v Johannesburg (preko Svazija), nato pa notranji let do Cape Towna, kjer smo naredili še en manjši krog.
Katarina:
Najlepše v Južni Afriki je bilo gotovo v Cape Townu. Že samo biti v tem mestu, o katerem smo se učili v šoli, pri geografiji, o katerem sem toliko slišala in videla toliko fotografij, videti Mizasto goro s svojimi lastnimi očmi ter občudovati mesto in goro – oboje hkrati – z razgledne točke Signal Hill. Rečem lahko samo “waw”!
Rok:
Rt dobrega upanja je kot stičišče oceanov in kopnega res nekaj posebnega. Čudoviti razgledi, strmi klifi, močan veter, bučeči valovi ter lepe plaže pa samo še dodajo k lepoti tega kraja.
3.) Lesoto 🇱🇸
Katarina:
Celotno doživetje Lesota je bilo nekaj čisto posebnega. Večinoma slabe, makadamske ceste, čudoviti razgledi na gore vse naokoli, prijazni in nasmejani ljudje na vsakem koraku … pa videti, kako preprosto ti ljudje živijo, poslušati njihovo glasbo. Sama lepa doživetja.
Rok:
Slap Malestunyane je z višino 192m najvišji slap na jugu Afrike. Impozanten, mogočen, a ozek slap na istoimenski reki pada preko bazaltnih skal globoko dol v tolmun, v katerem se menda da tudi kopati. Na žalost tega nismo uspeli preiskusiti, a slap je še vseeno top doživetje v Lesotu.
4.) Esvatini (Svazi) 🇸🇿
Ko smo obiskali Svazi oktobra 2016, se je še imenoval Svazi, leta 2018 pa se je njihov kralj odločil, da bo državo preimenoval v Esvatini. Zato boste na blogu našli mešanico obeh imen. Kakorkoli, Svazi je bil prijetno presenečenje, precej razvit v primerjavi z Lesotom, a manj turističen kot sosednja Južna Afrika.
Katarina
Ko sem v parku Hlane končno videla škorpijona, ki se je svetil pod UV lučko. Po eni strani je to res grda žival in še konkretno nevarna (manjše ko ima klešče, bolj je strupen!), po drugi strani, pa je to moje nebesno znamenje in mi je bilo zanimivo videti živ primerek 🙂 Sploh pa je fascninantno, kako se svetijo. Z navadno, belo svetlobo, škorpijona sploh ne opaziš, pod UV svetlobo pa se sveti kot okrasek na novoletni jelki!
Rok:
Svazijsko kosilo v restavraciji eDlandleni. Najboljša hrana, kar smo jo jedli na celem potovanju: mehko kuhana in sočna govedina, pečen sladek krompir s cimetom, ki je imel okus po kostanju, za povrh pa še mangov sok.
Tudi Janja in Tomaž, najina sopotnika, sta bila nad potovanjem navdušena; Tomaž pravi, da mu je bilo najbolj všeč na safarijih, kjer je lahko videl toliko različnih divjih živali, Janja pa med najlepša doživetja dodaja park Malolotja v Svaziju.
Zaključek: Afrika je lepa, ampak …
Vedno znova ugotavljava, kako lep je svet in kako vredno si ga je ogledati, saj le tako razbijeva predsodke o določenih državah. Npr. o Južni Afriki povsod slišimo o visoki stopnji kriminala, ampak dejansko za turista nevarnosti ni. Domačini so nam povedali, da seveda se dogajajo grde stvari, vendar ne v predelih mesta, kamor zahajajo turisti. Nam se tekom celotnega meseca ni zgodilo nič slabega! Hkrati pa s spoznanji z najinih potovanj znava toliko bolj ceniti dom in našo lepo Slovenijo, kjer se recimo lahko sredi noči mirno sprehajaš po Ljubljani in te ne bo nihče oropal ali pa lahko hodiš po naših gozdovih in gorah brez skrbi, da bi izza kakšnega ovinka pokukal lačen lev, teritorialen nilski konj, te pod kakšnim kamnom pričakala strupena kača ali še kakšna druga nevarna žival.
Lepo je videti svet, lepo pa se je tudi vrniti nazaj domov.