Hermanus je manjše obalno mestece, približno 120km vzhodno od Cape Towna, ki je znano kot svetovna prestolnica za opazovanje kitov z obale. V zaliv Walkers Bay blizu Hermanusa pride vrsta kitov Eubalaena australis, angleško se jim reče southern right whale, slovensko pa južnomorski kit. Opazovanje kitov v Hermanusu je možno v času med julijem in decembrom. Takrat kiti priplavajo sem, da se parijo in potem skotijo mladiče. In to je tudi edini čas, ko je kite možno videti kar s kopnega.
Klifi so odlično mesto za opazovanje kitov
Opazovanje kitov v Hermanusu
“Če smo na potovanju po jugu Afrike toliko časa namenili iskanju in opazovanju živali, pa dajmo poiskat še kakšnega kita,” smo si mislili. V Hermanusu smo začeli hoditi po obalni potki nad klifi od Sievers Point do Kwaaiwater razgledišča. Vsi pravijo, da je kite tu z lahkoto opaziti, saj naj bi prišli čisto blizu obale. In mi hodimo, se ustavljamo, z daljnogledi skeniramo ocean, spet malo hodimo, čakamo … nobenega kita. Potem začne še močno pihati in morje postane valovito in razburkano. V takem vremenu pa res ne bomo našli kita. Valovi so tako visoki in se tako močno penijo, da se v njih lahko skrije tudi največji sesalec, približno 15m velik južnomorski kit.
Razburkan Atlantik
Katarina opazi kita
Nekaj časa smo še čakali in opazovali morje, potem pa obupali. Počasi se vračamo proti avtu, ko še zadnjič pogledam skozi daljnogled. Tam daleč, skoraj na horizontu vidim belo ladjo, ki jo močno premetava po valovih. “Ubogi potniki“, si mislim, “gotovo so vsi zeleni od te divje vožnje“. Ladja mi deluje, kot da bi lahko bila turistična – tista, s katero vozijo ljudi na odprto morje opazovat kite. Z zanimanjem še nekaj sekund opazujem ladjo in kar naenkrat pred njo opazim kita! Čisto na hitro se je pokazal iz vode, potem pa je zunaj ostala samo še repna plavut! Še dobro, da je bila za njim tista bela ladja, da sem lahko tako lepo razločno videla modro plavut na beli podlagi.
Ladja v daljavi, ki mi je omogočila videti kitovo repno plavut
Še ostali so zgrabili za daljnoglede in začeli iskati kita … Nekaj je pljuskalo okoli ladje, lahko bi bil kit, lahko pa samo valovi. Nekaj časa smo še iskali, če bo še kaj skočilo iz vode, ampak v razburkanem morju se ni dalo več razločiti kita od valov. No, jaz sem repno plavut gotovo videla, Rok pa pravi, da sicer verjame, da kiti v okolici Hermanusa so, da pa je res videl to veliko žival, pa ne more trditi.
Janja in Tomaž na klopci iščeta kite
Vedno znova se učiva, da nič v naravi ni zagotovljeno. Živali niso spomeniki, ki bi nas kar čakali na določenem mestu in pozirali za fotografije 🙂 Je pa zato toliko bolj vznemirljivo, ko kakšno redko žival potem res vidiš v živo, po možnosti še čisto od blizu. Menim, da smo imeli na safarijih na tem potovanju veliko sreče in sva izredno zadovoljna z videnim in doživetim. Kiti pa bodo počakali na kakšno drugo priložnost.
Rok išče kita
