Po navadi ne piševa posebnih objav o restavracijah. Je že res, da v vsaki državi poskusiva njihovo tipično jed (ali dve ali tri), ampak restavracije pa res niso najin fokus. V Svaziju pa sva se na priporočilo domčinov ustavila v restavraciji eDlandleni, ki pa je bilo tako izjemna, da tole objavo prav morava napisati. a eDlandleni restavracija se nahaja v dolini eZulwini (eZulwini valley) in ponuja tipično svazijsko hrano v zelo lepo urejenih prostorih in odličnem ambientu.
Restavracija eDlandleni
Lokacija eDlandleni restavracije
Imeli smo le približen opis poti, kako priti do restavracije. Vedeli smo, da je za krajem Lobamba treba zaviti dol z glavne ceste in nekam proti reki. Seveda nismo našli v prvo, pa tudi ne v drugo ali tretje. Spraševali smo domačine, ki so nam sicer z veseljem razložili, kako do tja, ampak žal njihove razlage niso bile koristne. Omenili so npr. da naj gremo čez most in potem desno. Ampak, kako pa do mostu? Na poti do tja so bila še tri križišča, za katera pa niso nič povedali, kam zaviti. No, pol konkretne pol ure iskanja smo restavracijo končno našli. A pojavila se je naslednja težava: bila je zaprta! Vprašali smo pri sosedih (imeli so lodge za turiste) in trdili so, da je restavracija ob nedeljah zaprta. Potem so tja tudi poklicali in še enkrat povedali, da danes žal ne delajo.
Ah, smo že mislili, da bomo odšli lačni. Ravno, ko smo se želeli odpeljati, pa so se vrata restavracije odprla in drobna punca, z otrokom v culi na hrbtu je pogledala ven: “A ste lačni? Bi jedli?” je vprašala. Seveda smo!
Lačen Rok
Kaj smo jedli?
V Svaziju nismo nameravali preživeti veliko časa, zato je bila to ena redkih, če ne kar edina priložnost, da preiskusimo tipično svazijsko hrano. Posledično nismo nič razmišljali ali varčevali. Naročili smo vse, kar je bila gospodična pripravljena skuhati oz. za kar je imela sestavine 🙂
Predjed so bili zavitki s špinačo in gobmi – za prste obliznit! Jaz sicer nisem ljubiteljica gob, ampak v tej kombinaciji me pa niso motili.
Janja je bila najbolj neučakana in je prva zarezala v predjed
Za glavno jed smo imeli vsak drugačno meso, priloga pa je bila enaka: tipična afriška jed pap (kar je v bistvu zelo gosta moknata zmes – podobna našim žgancem), kuhana špinača in paprike, rezina svežega paradižnika in najboljše od vsega: sladek krompir v cimetovi skorjici. Meso pa je bilo lično narezano na koščke in tako dobro, mehko, da se je kar topilo v ustih. Poskusili smo piščanca, govedino in svinjino in vsaka stvar je bila na svoj način nenormalno dobra.
Glavna jed: priloge so na krožniku, meso pa v skledici poleg
Za sladico pa smo naročili še pečene banane s kumino, tipična svazijska sladica za zaključek naše pojedine.
Sladica: pečene banane
Kaj pa cena?
Predjed je stala E40 (emalangeni) in smo si jo razdelili, glavna jed je bila med E80 in E95, sladica pa E15. Dodatno smo spili še vsak en mangov sok za E15.
V Svaziju uporabljajo valuto lilangeni – to je edninska oblika, množinska oblika pa je emalangeni in je fiksirana na vrednost južnoafriškega randa. Trenutni tečaj je 15 emalangenijev za 1 evro. Tako smo plačali približno 9€ na osebo za celo kosilo.
Vem, da je v tem besedilu ogromno presežnikov, a res je bila hrana v restavracji eDlandleni tako dobra, da se je ne da prehvaliti. Rok pravi, da se mu je kar vrtelo od mešanice okusov, ki so dražili njegove brbončice. Tako dobre hrane v življenju še nisva jedela. Do sedaj sva sicer govorila, da najine babice kuhajo najboljše, a žal so sedaj padle na drugo mesto 🙂 Oprosti, mama 😉
Vse smo pojedli
