Po celonočni vožnji z GoOptijem in zgodnjem jutranjem letu iz Milana do Casablance nas je čakala še 5-urna vožnja z vlakom do mesta Fes, ki je bilo naše izhodišče za potovanje po Maroku. Že od doma sem preko Couchsurfing-a vzpostavila stik z domačinko Zineb. Prosila sem jo, če bi nam bila pripravljena malo razkazati mesto in nam povedati kaj o Maroku in maroški kulturi. Zineb pa se je sama ponudila, da nas lahko tudi prenoči. Ko smo stopili v hišo njene družine, nam je bilo jasno, zakaj je to tako z lahkoto ponudila. Imeli so čisto novo gromozansko hišo! V dnevni sobi so imeli kakšnih 5 velikih kavčev, da bi lahko tam spalo vsaj 20 ljudi! Zvečer nam je njena mama pripravila večerjo, brata sta nam povedala nekaj malega o islamu in o arabski kulturi, naslednji dan pa so šli Zineb in dve njeni prijateljici z nami po mestu in nam ga razkazali. Full service, bi se temu lahko reklo.

Zineb na levi, za nami pa vhod v kraljevo mesto Fes

Prvi vtisi?

Stari center mesta je kaotičen! Ozke ulice, ob straneh prodajalci raznorazne robe, po sredini uličice pa hodijo prekomerno otovorjeni osli, ljudje na motorčkih ali v manjših avtomobilih.

Tipičen prizor v mestu Fes: ozke ulice starega mesta, natrpane z raznoraznimi prodajalnicami, stojnicami, mimo pa se bašejo prekomerno otovorjeni osli

Ker je bila z nami domačinka Zineb, smo vodenje po mestu prepustili njej in njenim prijateljicam. Pokazale so nam staro islamsko šolo Medresa, ki slovi po čudovitih rezbarijah in natančno okrašenih stenah. Dalje smo si ogledali usnjarsko obrt, izdelavo mozaikov, keramične posode in kovaštvo oz. oblikovanje bakrenih posod.

Priprava usnja

Gre za predelavo živalskih kož v usnjene izdelke. Če odmislimo začetni kruti del te obrti, je bilo pravzaprav zelo zanimivo videti dogajanje. Ampak, joj, kako to smrdi! In zanimivo je, da tega umazanega in smrdljivega dela ne opravljajo Arabci, pač pa Berberi, prvotni prebivalci Maroka – nomadsko ljudstvo, ki danes predstavlja revnejši sloj prebivalstva in večinoma živi v vaseh v pogorju Atlasa.

Predelava kože v usnje gre nekako takole: prvi korak je žal zakol živali in ločevanje kože od ostalega telesa. Potem to kožo za nekaj dni namočijo v rumeno raztopino, ki poskrbi za zmehčanje kože in odstop dlak, ostankov mesa in maščobe. Naslednji korak je strganje vsega tega odvečnega materiala dol s kože. Nekaj dni se kože “sončijo” na ravnih strehah starega mesta, dokler niso čisto suhe.

Potem kože spet namočijo, tokrat v raztopini, ki naj bi vsebovala golobje iztrebke – če je to res, ne vem, gotovo pa je, da je v tej raztopini amonijak, ki poskrbi za mehčanje kož. Delavci več ur z golimi stopali gnetejo kože, namočene v to bazično raztopino, da dosežejo želeno mehkobo usnja. Sledi še zadnji korak: barvanje. Pogled na velike posode, polne različni barv je res lep!

Kopeli za barvanje usnja

Ko so kože pobarvanje, je postopek končan in usnje pripravljeno za uporabo. Sedaj pridejo na vrsto čevljarji, ki usnje razrežejo in iz njega sešijejo vse mogoče izdelke: pasove, čevlje, torbe … Po ogledu pridelave usnja nas je vodič seveda peljal še v prodajalnico, kjer so nam ponujali svoje izdelke. In seveda smo popustili pritiskom in si kupili balerinke (jaz), pas (Peter) in torbo (Rok).

Delavnica mozaikov in keramične posode

Ali ste vedeli, da mozaike sestavljajo od zadaj? Kot bi na primer sestavljanko sestavljal tako, da bi gledal le zadnje strani koščkov. Mojstri mozaikov morajo biti izredno natančni pri svojem delu. Sliko mozaika imajo ves čas v glavi in za vsak košček keramike točno vedo, kam spada. Ko je narobe obrnjen mozaik končan, ga zalijejo z mavcem, da se strdi in poveže keramične delčke med seboj. Šele potem lahko mozaik obrnejo in takrat prvič vidijo, kakšnega so naredili! Noro!

Poslikava s kano

Z Doro sva si privoščili poslikavo roke s kano! Ženske v muslimanskem svetu si dlani in stopala porišejo s kano ob posebnih priložnostih kot so poroka ali drugi večji prazniki. Kano nama je gospa, ki se s tem ukvarja, nabrizgala na dlani in ustvarila lep vzorec. Potem sva počakali približno pol ure, da se je kana posušila in začela luščiti. Na koži pa je ostal lep rdeč cvetlični motiv. Kot rdeč tatu za en teden.

Moj začasni tatoo