Za Casablanco si nismo vzeli veliko časa, saj nam načeloma mesta niso tako blizu kot narava, pa tudi videli smo že nekaj maroških mest. V Casablanco smo prispeli popoldan po cca 6h vožnji z avtobusom iz Essaouire, časa za ogled mesta pa smo imeli do naslednjega jutra, ko smo že ob 6h vzleteli nazaj proti Evropi.
Mošeja Hasana II je mojstrovina. Postavljena je nad morje, le malo se drži kopnega.
Casablanca na hitro
Cerkev Notre Dame de Lourdes
Preko patrov frančiškanov v Sloveniji smo dobili kontakt od frančiškanske župnije v Casablanci. Ja, tudi v Maroku, ki je sicer muslimanska država, se najde kakšna katoliška cerkev. Razlog je seveda iskati v zgodovini: Maroko je bil nekdaj francoska kolonija in tako so Francozi zgradili tudi katoliške cerkve. Cerkev Notre Dame de Lourdes je sodobna cerkev: nima klasične oblike, nima s freskami poslikanih sten, pač pa ima gole, betonske zidove in veliko vitražev, kar jo naredi res lepo.
Notranjost cerkve Notre Dame de Lourdes je zelo lepa, lepša kot na tej sliki 🙂
Naš razlog za obisk te cerkve pa ni bil zgolj turističen. Upali smo, da nam do prijazen pater dovolil prespati kje v župnišču ali pa v kakšni učilnici. V ta namen smo ves ta čas nosili s seboj armaflekse! A na žalost patra ni bilo, bil je samo en Berber (musliman), ki je prodajal sveče, rožne vence in razne podobice turistom. Smešno, kakšno službo si je našel 🙂 Po celem popoldnevu čakanja in iskanja tega patra smo obupali in se odločili, da bomo pač prespali na letališču.
Noč na letališču v Maroku: še nikjer se nismo počutili tako varne kot tu, saj smo spali pred policijsko postajo 🙂
Mošeja Hasana II
V času, ki nam je ostal, smo se odpravili še do največje casablanške znamenitosti: mošeje Hasana II, ki naj bi bila 7. največja mošeja na svetu, njen minaret pa z 210m zavzema mesto najvišjega svetovnega minareta. Zgrajena je ob obali Atlantskega oceana – no dejansko je del mošeje nad oceanom, del pa se je drži kopnega. Kralj Hasan II, ki je naročil gradnjo mošeje, je želel občudovati naravo (ocean) med molitvijo. Vsi materiali v mošeji (z izjemo nekaj italijanskega stekla) so iz Maroka. Torej maroški les, marmor, granit, mavec. Mošeja je res dih jemajoča stavba. Kakšni detajli, vse je natančno izrezljano, dekorirano, premišljeno postavljeno, tako da stavba v povezavi z naravo (zvoki oceana in soncem, ki sveti skozi oboke) spravlja človeka v dobro voljo in poskrbi za dobro počutje. Notri, v mošejo, nas niso spustili, ampak že tisto malo kar smo videli mimo stražarjev nas je osupnilo.