Po enem tednu zelo aktivnega potovanja in prevoženih že okoli 1000km smo prišli do obmorskega mesta Essaouire. Tu je spet čisto drugačna pokrajina, kot smo jo do sedaj videvali v Maroku. Diši po morju, slišiš galebe, arhitektura je bolj evropska … tipično turistično obmorsko mesto. Nam je počitek zelo prijal, vseh so se nas lotevali že prehladi ali prebavne motnje, zato smo dva dni samo preležali ali v apartmaju ali pa na plaži ob Atlantiku.
Čudovita Essaouira
Ob večerih smo se sprehajali po mestnem obzidju in opazovali sončne zahode v oceanu. Za zajtrke nam je Dora hodila v pekarno po maroški kruh – khobz, za večerje smo jedli palačinke z Nutello, Peter pa nam je kuhal maroški čaj. Vmes pa smo ležali na plaži, se sončili, včasih tudi zaplavali v razburkanem Atlantiku ter vseskozi odganjali prodajalce. Večina jih je ponujala tipično šaro: sončna očala, zapestnice, rute ipd. nekateri pa so bili bolj konkretni: hašiš, hašiš? In odgovor “Ne, hvala.” Jim je dal še več zagona: Spacecake, maybe?
Peter in Maroški kruh
Ja, Essaouira na splošno slovi po lahko dostopnih mehkih drogah. Ampak, mi nismo za te stvari. Kot rečeno, nam je bolj prijal maroški metin čaj in njihov ploščat kruh.
V Essaouiri smo najeli apartma za cel teden. Nič nismo vnaprej rezervirali, kar tam na licu mesta smo našli nekaj ugodnega in dovolj velikega za našo skupinico. Luštno in poceni. Problem je bil le, da smo plačali vnaprej. Namreč, ko smo se malo spočili, nas je spet zamikalo, da bi šli raziskovat Maroko. No, stvar smo rešili tako, da smo potem naredili par dnevnih izletov. En dan smo se odpeljali daleč na jug do Sidi Ifni, drugi dan pa v Marakeš, kjer smo vrnili avto.