Top doživetja in znamenitosti (Severne) Irske

214

Irska je ena taka prav posebna država – v pozitivnem smislu. Irska je danes razvita država, del Evropske unije, potovanje tam je enostavno (imajo evro, govorijo angleško, stvari funkcionirajo, blizu nam je). Hkrati pa je Irska vseeno zelo tradicionalna država. Uspelo jim je ohraniti svojo kulturo, svojo posebnost. Nama se je zdelo, da je toliko enih stvari, ki so specifične za irsko in so tipično irsko doživetje, da bi to lahko primerjala z Japonsko. Tam sva imela res dolg seznam stvari, ki bi jih želela doživeti – ne samo obiskati. Čeprav sva bila na Irskem relativno kratek čas in tokrat obiskala le severno polovico te države (južno sem jaz že obiskala in o znamenitostih v tistem delu je že napisan tale prispevek), je tule najin precej obsežen seznam doživetij in znamenitosti Irske. Tako države Irska kot tudi Severne Irske, ki je sicer del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Top doživetja in znamenitosti Irske

Večer v pubu

Verjetno ena prvih asociacij, ki jih imamo ob omembi Irske, je Irish pub. Najdemo jih praktično po celem svetu, tudi v Sloveniji in že tu pri nas so navadno zelo živahni, na Irskem pa je to prav posebno doživetje. Bolj nepoznan kraj kot izberete, bolj zanimiva bo verjetno izkušnja v pubu. Pub ni samo pijača, tako kot je to navadno pri nas. Ne, v irskem pubu se dobi tudi konkretne jedi in to je odlična priložnost, da preiskusite kakšno tipično irsko hrano. Potem pa seveda ne pozabite na irsko pivo (obstaja še kaj drugega kot le Guiness, samo povem). In pa vzdušje! Pač to je treba doživeti.

Irska glasba v pubu

Poleg hrane in pijače, imajo irski pubu pogosto tudi živo glasbo. In to je tista tipična irska glasba (nekaj podobnega kot lahko slišimo od skupine The Dubliners). Od instrumentov lahko pričakujemo violino, kakšno pihalo (flavta, klarinet oz. nekaj temu podobnega), potem je tu kakšna kitara, boben, harfa, harmonika … Preverite v kraju, kjer boste nastanjeni, kateri pub ima živo glasbo in pojdite tja, saj je doživetje res pristno. Še nasvet: več možnosti imate, če boste to iskali med vikendom.

Ogled ali učenje irskega plesa

Riverdance in irski ples je tudi svetovno znana zadeva. Na hitro bi lahko rekli, da je to podobno stepu (plesu, kjer se s posebnimi čevlji pleše po kovinski podlagi in pri tem ustvarja zvoke), čeprav dejansko so razlike. Na GetYoutGuide portalu sva našla možnost učenja irskega plesa v Galwayu in se nama je zdelo noro zanimivo. Seveda po eni uri tečaja še nisi profesionalec, tako da se splača potem še na kakšno predstavo, kjer pa lahko vidiš profesionalce 🙂

Kopel v morski travi

Si predstavljate tole? Da se namenoma namakaš v topli vodi, v kateri plava morska trava. Kot otrok sem najbolj vpila v morju, kadar sem se samo dotaknila morske trave, a sedaj naj bi se šla pa prav namakat z njo in še plačala naj bi za to? Sem bila kar malo skeptična, a menda ima morska trava – ta, ki jo na Irskem uporabljajo za kopeli – ogromno blagodejnih učinkov in se menda splača. Priporočili so nama Voya Seaweed Baths v Strandhill-u, blizu kraja Sligo. Če izbereš suito z razgledom na Atlantik, je res lepo. Priporočam tole za kakšen deževen dan, na sončen dan pa bi jaz rajši raziskovala ostale irske lepote. Poleg omenjenih “toplic” sva gledala še dvoje: Kilcullen’s Seaweed Bath House in Connemara Seaweed Baths.

Belfast – grafiti in muzeji o turbulentni zgodovini

Belfast je glavno mesto Severne Irske in je bil posledično tudi sedež vseh trenj med Britanci in Irci. Irska zgodovina je že sicer precej pestra, veliko so pretrpeli kot narod, Severna Irska pa je imela največ težav, nasilja in konfliktov v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Tisto obdobje se imenuje tudi The Troubles (v prevodu so to Težave). The Ulster Museum v centru Belfasta lepo pokaže celotno zgodovino Severne Irske in ima eno nadstropje namenjeno tudi tem težavam. Si je vredno ogledati, da malo bolj razumemo, kam smo prišli oz. kaj se je tu še ne tako dolgo nazaj dogajalo.

Priporočava tudi kakšen voden ogled mesta (npr. free walking tour) ali pa ogled grafitov in fresk iz tega težavnega obdobja s taksijem. Preverite spodaj, kaj vse obstaja (nič pa ni poceni, ker tudi Irska ni poceni, edino Ulster muzej je ugoden):

Titanic v Belfastu

Poleg turobne nedavne zgodovine si v Belfastu pogledamo še eno tragično stvar: muzej Titanika. Ok, sicer je ladja tragično potonila sredi Atlantika, ampak vseeno je bila fenomen, največja ladja tistega časa, najbolj prestižna in se je vpisala v zgodovino. Zgradili so jo v Belfastu, potem pa so jo prepeljali v Liverpool, kjer je uradno začela svojo pot preko Atlantika do New Yorka (na poti se je ustavila še v Franciji in na jugu Irske).

In v tem ogromnem muzeju v Belfastu lahko vidimo vse o Titaniku. Kako so ga gradili, dizajnirali, kako je zgledal od znotraj, kakšni so bili prostori, kaj vse so vozili s seboj in potem tudi, kako in zakaj je potonil, zgodbe preživelih in “lessons learned”, česa smo se naučili iz te nesreče.

Čeprav je vstopnina kar draga, nama je bilo tole zelo zanimivo in vredno ogleda. Vstopnice se splača rezervirati vnaprej, saj je obiska res veliko. Pa priporočila bi jutranji ogled, ko je ljudi manj. Za kakšno malo ugodnejšo vstopnico preverite portal Tiqets:

Neolitske grobnice, starejše od Stonehenge (Newgrange, Carrowmore)

Irska ima res starodavno zgodovino, na kar nakazujejo tudi arheološki ostanki iz časa neolitika, mogočne grobnice, ki so za nekaj tisoč let starejše od npr. Stonehenge. Brú na Bóinne je kompleks neolitskih grobnic, ki se nahaja slabo uro vožnje iz Dublina proti severu. Tam so na ogled tri grobnice: Newgrange, Knowth in Dowth. Prvi dve se da obiskati le v okviru organizirane skupine, tretji pa ni ravno vzdrževan, obnovljen in je posledično zastonj, ampak nekako ni kaj dosti za videti.

Poleg ogleda samih grobnic je tam še “visitor center”, center za obiskovalce, kjer je muzej in prikaz grobnic, načina njihove gradnje in nekaj o ljudeh, ki so to gradili. Spet bom rekla isto kot pri Titanicu: vstopnico rezervirajte vnaprej! Ko sva midva prišla tja, je bilo za tisti dan vse polno. Zato sva si pogledala le muzej (se splača), potem pa se zapeljala s svojim avtomobilom do same grobnice Newgrange in si jo pogledala od daleč. Za silo je bilo, bi pa seveda šla rajši notri.

V bližini kraja Galway je še eno arheološko najdbišče Poulnabrone Dolmen. Gre za manjše grobnice, ki stojijo na kraških tleh. Že zato je obisk zanimiv. Pa brezplačen je tudi in ni treba nič vnaprej rezervirat. Grobnica je malo podobna Stonehenge, a precej manjša. Je pa še danes nenavadno, da kamni brez kakšne posebne podpore, brez malte ali česa podobnega stojijo pokonci. Pod grobnico so našli posmrtne ostanke več kot 30 ljudi, kar nam pove, da je bila grobnica v svojem času precej pomembna. Predvideva se, da je bila grobnica postavljena nekje 4000 pr.Kr.

Giant’s Causeway

Največja znamenitost Severne Irske je gotovo Giant’s Causeway, obala bazaltnih 6-kotnikov. Legend o njenem nastanku je več, a vse vključujejo vsaj enega velikana, ki je nekako povezal obalo Severne Irske s Škotsko s potko iz teh bazaltnih 6-kotnikov.

Ena legenda pravi, da je irski velikan Finn McCool zgradil to potko po morju zato, da bi se pomeril s škotskim velikanom. Ko je pot sicer že končal, je videl, kako velik in močan je njegov škotski nasprotnik in ugotovil, da mu ne bo kos. Zbežal je nazaj na Severno Irsko in se skril v svojo votlino, k svoji ženi. Škotski velikan je prišel za njim in ga iskal v votlini. Finn se je pretvajal, da je dojenček, njegova žena pa je pri tej potegavščini odlično sodelovala. Škotski velikan se je ustrašil, saj če je že dojenček tako velik, kako velik bo šele njegov oče – odrasel velikan. Vrnil se je na Škotsko, za seboj pa porušil pot iz 6-kotnikov, da mu velikan ne bi mogel slediti.

Druga legenda pa pravi, da sta nekoč živela velikan in velikanka. Eden na Severnem Irskem, drugi na Škotskem. Da bi se lahko pogosteje videvala, sta si postavila to potko iz 6-kotnikov.

Kakorkoli, znanstveno gledano so bazaltni 6-kotniki vulkanskega nastanka (več o tem v objavi tule). Midva sva podobne 6-kotnike videla že na Islandiji, v Armeniji in Mehiki, zato nama morda niso bili tako zelo posebni. Je pa vsekakor lep kraj tole in vreden obiska. Iz 6-kotnikov je dejansko en tak manjši rt, kjer so res en 6-kotnik pri drugem. V okolici pa je potem divja obala, pečine in še kje kakšen 6-kotnik. Midva sva naredila cel krog. Torej od centra za obiskovalce dol do obale, do teh 6-kotnikov, potem pa gor do razgledne točke na t.i. amfiteater in orgle (samostoječ 6-kotnik), nato pa po Shepards stairs nazaj do parkirišča.

Vstopnice je treba kupiti vnaprej preko spleta (povezava je tule). V centru za obiskovalce se lahko pridružite tudi brezplačnemu vodenem ogledu teh 6-kotnikov, preberete kaj o tem kraju, kupite kakšen spominek. Na voljo so tudi stranišča, zunaj pa je brezplačno parkirišče. Priporočava jutranji ogled, saj se tekom dneva nabere kar dosti ljudi. Midva sva si tole ogledovala približno 2h.

Destilarna viskija

Viski je tipična irska pijača in po državi imajo kar nekaj destilarn, ki so odprte za obiskovalce. Za naziv najstarejša destilarna se borita Old Bushmills Destilery na Severnem Irskem ter Kilbeggan Distilery nekje na pol poti med Dublinom in Galway-em. Za marsikoga pa je najlažje dostopna Jameson Destilery na obrobju Dublina.

Katerokoli izberete, bo zanimivo. Voden ogled sicer ni poceni, a vam pokažejo, kako viski nastane, iz katerih žit ga delajo, kako ga destilirajo, na koncu pa vas skoraj v vseh čaka tudi poskušina. Midva sicer nisva neka resna navdušenca nad viskijem, a je ogled destilarne vseeno izredno zanimiv.

Vožnja skozi irsko podeželje, opazovanje ovčk, krav, zelenih gričev

Nama je bilo nekaj najlepšega ravno vožnja po podeželju. Irska je zelo podeželska država, velikih mest je relativno malo, je pa polno nekih manjših vasic oz. pašnikov z ovčkami na zelenih gričih. Ti razgledi so bili nama prekrasni in se jih nisva mogla nagledati. Že samo za to se splača it na raodtrip, torej potovanje z avtom po Irski.

Klifi Downpatrick Head

Irska zahodna obala je tudi polna klifov (pečin po slovensko). Najmanj znani klifi so bili nama najlepši. Downpatrick head je bolj kot ne rt, ki se ne konča kot plaža, pač pa kot pečina. In najbolj zanimiva stvar tu je: da ko je že konec kopnega, par metrov naprej sredi morja stoji še en kamniti stolp, na vrhu katerega raste trava. Več kot očitno je, da se je povezava med kopnim in tem stolpom nekoč porušila. Stolp je namreč identičen kot kopno, le da pač stoji sam sredi morja. Tale kraj nima vstopnine, nima nobene ograje (zato previdno!) in je precej neturističen, a zato za naju najbolj zanimiv in poseben.

Klifi Slieve League

Za najvišje klife (pečine) na Irskem tekmujejo Moherski klifi in klifi Slieve League. Slednji sicer v višino merijo tudi 600m. Ampak če smo čisto natančni to niti niso več pečine, pač pa hrib, ki se dviguje direktno iz morja. Pečina oz. klif pomeni, da se nekaj dvigne iz morja direktno navzgor, vertikalno. Tile Slieve League klifi pa se dvigujejo bolj položno – pobočje je še vedno izredno strmo in samo po sebi ni prehodno, ni pa ravno vertikalno.

Kakorkoli že, tudi Sleve League so lepi in vredni obiska. Midva sva imela tu čudovite razglede na morje, zaledje Irske, zalive proti jugu … pa ovčke so tam … Od parkirišča pa do najvišje točke Slieve League je približno 2,5h hoje. V jasnem vremenu se gotovo splača, saj so razgledi čudoviti. Ko sva bila midva tam, je bila na vrhu teh pečin oz. hribov megla. Tako da sva šla hodit samo do roba megle/oblakov, potem pa se obrnila nazaj.

Vstopnine ni, je pa (draga) parkirnina. A se splača, je res lepo.

Moherski klifi

To so pa uradno najvišji klifi na Irskem: več kot 200m visoki klifi, dejansko klifi, kjer se pečine dvigujejo direktno gor iz morja. So prekrasni, dih jemajoči, so pa tudi zelo turistični. Tu zaračunavajo parkirnino, ob sprehajalni potki pa so postavljene ograje. Seveda za našo varnost in zaradi trapastih turistov, ki so lezli preveč blizu roba. A je vseeno škoda, saj malo kazijo razgled. Včasih je veljalo, da če greš malo stran od vstopne točke (pri Visitor centru), da se ograje končajo in imaš super razglede … no, temu ni več tako. Trenutno so vse te potke zaprte, saj postavljajo ograje 🙁

Za Moherske klife se plača vstopnino. Vstopnico se splača kupiti preko spleta, saj je cenejša kot na licu mesta. Zjutraj je manj ljudi, a je tudi svetloba slabša, saj so klifi v senci. Popoldan je torej boljši čas za obisk, a je tudi bolj oblegan. Vsak naj se zase odloči, kaj mu je bolj pomembno.

St. Patrick visitor center

Sveti Patrik je zavetnik Irske in za to državo izredno pomembna oseba. On je namreč na Irsko prinesel katoliško vero, jo tu učil, pokristjanil praktično celo državo, ki je še skoraj dve tisočletji kasneje močna katoliška država. Sveti Patrik je na Irskem zelo čaščen svetnik, na njegov praznik v marcu imajo cele procesije in velike zabave – ne samo na Irskem ampak tudi drugod po svetu, kjer živijo irski izseljenci. Naju je seveda zanimalo, kdo je bil ta sv. Patrik in na Severnem Irskem sva našla kraj Downpatrick, kjer je interaktiven muzej o sv. Patriku – St. Patrick Visitor Center. Nahaja se v kraju Downpatrick, kraju, kjer je sv. Patrik spreobrnil prvo osebo v krščansko vero. Zanimiv postanek je tole, za kakšno uro približno, da malo spoznamo tega tako pomembnega svetnika za Irsko.

Tweed mill (tkalnica tvida) v Donegalu

Donegal je pokrajina oz. provinca na SZ Irske in je znan (med drugim tudi) po tvidu. Tvid je tkanina, blago, ki ga na Irskem uporabljajo za suknjiče, plašče, kape, šale … pač, če pogledate kakšen starejši irski film, so vsi oblečeni v tvid. Načeloma je tvid tkanina iz ovčje volne – tega imajo na Irskem seveda veliko. Midva sva se ustavila v kraju Ardara in tam je trgovina Triona. Del trgovine je namenjen predstavitvi življenja v 18. in 19. stoletju in tkanju tvida v tistih časih, drugi del pa je pač trgovina. Cene sicer niso najnižje, a midva sva našla nekaj zase – en spominek iz Irske v obliki klobučkov iz tvida.

Vzpon na kakšno goro: Croagh Patrick in ostale

Irska je znana tudi po pohodništvu. Nimajo sicer takih gora kot mi, njihova najvišja gora je visoka le malo čez 1000m, a vseeno njihove gore oz. bolj hribi ponujajo prijetno možnost za sprehod in prekinitev sedenja v avtomobilu, hkrati pa tudi lepe razglede. Midva sva imela ogledanih nekaj hribov za vzpon: Errigal, Slieve Binnian, Benbulbin in Croagh Patrick. Na koncu sva izbrala slednji hrib.

Croagh Patrick je 764m visok hrib v bližini kraja Westport (ki je tudi zelo lepo mestece). Na vrhu je kapelica posvečena komu drugemu kot pa sv. Patriku. Legenda oz. ljudsko izročilo pravi, da se je na tej gori sv. Patrik 40 dni postil in zato dandanes na vrh vodi romarska pot. To pomeni, da je pot zelo dobro uhojena, ne moreš zgrešiti in jo lahko prehodi praktično vsak. Izhodišče je nasproti spomenika irski lakoti (National Famine Monument), tam je plačljivo parkirišče, potem pa sledi vzpon.

Dvignemo se za 760m (štart je praktično na nivoju morja), za vzpon pa računajte približno 1,5h. V jasnem vremenu je z vrha čudovit razgled na Clew Bay. Edino eno opozorilo: na Irskem imajo neke mušice, v angleščini se jim reče midges. In te mušice grizejo in to potem zelo srbi! Torej, kakšen repelent ne škodi imeti s seboj. Ali pa pač dolge hlače in dolge rokave, da se čim več kože zaščiti.

 

Tako, to so najini predlogi za doživetja in znamenitosti Irske in Severne Irske – torej lepote na severnem delu Irske. Naju je ta država oz. otok navdušil in si se z veseljem še kdaj vrnila. Čeprav sva videla veliko, je še kar nekaj stvari za pogledat. Uživajte na Irskem! Za nasvete in načrt potovanja po Irski pa poglejte na blog. Je tudi že objavljeno.