MacDonnel Ranges – gore in tolmuni sredi Avstralije

53

V osrčju Avstralije je poleg Uluruja še marsikaj za videti in doživeti. Že res, da je tam puščava, ampak ni čisto pusto. To ni taka peščena puščava, to ni Sahara. Je sicer suho, ampak se pesek menja z gorami, kanjoni, suhimi travami in tudi drevesa so tam vmes. V bližini kraja Alice Springs se nahaja gorstvo MacDonnell Ranges, ki ga je vredno vključiti v potovanje po avstralskem Outbacku, če ste že v tem delu države. Izlet po MacDonnel Ranges je kombinacija vožnje in občudovanja razgledov, sprehodov po soteskah do kakšne razglede točke in kopanja v sladkovodnih tolmunih. Vmes pa se najde še kakšno pomembno, sveto mesto Aboridžinov, tako da bo poleg občudovanja narave tudi nekaj kulturnih znamenitosti tukaj. Hkrati pa je ta del bistveno manj obljuden od npr. Uluruja, zato lahko tu uživamo naravo z občutno manj ljudmi okoli sebe. Muh pa se žal ne da znebiti oz. one ne ostanejo pri Uluruju 🙂

Sedaj pa vam razložim, kaj vse sva si v MacDonnell Ranges pogledala midva in dodam na koncu še nekaj nasvetov in priporočil za ta del Avstralije.

MacDonnell Ranges – divja lepota osrednje Avstralije

Najprej malo teorije 🙂 MacDonnel Ranges je precej staro gorstvo, kar pomeni, da je gorstvo nizko in vrhovi niso špičasti, pač pa precej porušeni. Najvišji vrh je Mount Zeil z višino 1531m. Zaradi prisotnosti peščenjaka, ki je oranžne barve, je večina gorstva rdečkastega. In podobno kot npr. King’s Canyon ter Uluru zelo lepo žari v jutranji ali večerni svetlobi. Celotno gorstvo se vije od zahoda proti vzhodu, mimo Alice Springs (ki je nekako na sredini tega gorstva). Na vsake toliko (in to kar precej pogosto) pa gore seka kakšna soteska. Lahko je suha, lahko pa je v njej tudi kaj vode. In takrat nastane tolmun, angleško “waterhole” oz. avstralsko “billabong”.

MacDonnell Ranges gorovje je razdeljeno na vzhodni del (East MacDonnell Ranges) in zahodni del (West MacDonnell Ranges). Ker je navadno izhodišče za izlete Alice Springs, se gre potem en dan na izlet v eno smer in drug dan v drugo smer.

East MacDonnell Ranges

Vzhodni del je manj obiskan, a verjetno ravno zato nama ljubši. Pred tem sva si pogledala Uluru, Kata Tjutjo ter King’s Canyon, ki so vsi precej turistični kraji. East MacDonnell Ranges pa je bilo pravo nasprotje. Nikjer nikogar! Sama sva se vozila cel dan, občudovala razglede, trpela neznosno vročino (bilo je preko 40°C!), ne da bi srečala še kakšnega popotnika.

Emily Gap

Prvi postanek sva naredila takoj za odcepom z glavne ceste proti East MacDonnell Ranges, 15km iz Alice Springs. To je bil tolum Emily Gap. Gre za sveto mesto za avstralske staroselce, kjer se da videti starodavne skalne (stenske) poslikave, ki pripovedujejo zgodbe (dreaming) ljudstva Arrernte (pleme Aboridžinov). Do poslikav se pride tako, da zakorakaš v tolmun ali pa zaplavaš skozenj. Tole je sicer precej lokalna zadeva. Tu se je kopalo cel kup domačinov, pravih Aboridžinov, belcev pa razen naju ni bilo.

Corroboree Rock (Pwenye)

Naslednji postanek je bil Corroboree Rock (angleško ime) oz. Pwenye (aboridžinsko ime), približno 48km iz Alice Springs. Corroboree Rock je zanimiva črna skala iz dolomita, ki stoji sredi ničesar, na ravnini pod hribi. Za Aboridžine je to sveti kraj, zato se na skalo ne sme plezati. Okoli te skale je speljana sprehajalna pot, ki se jo da prehoditi v 15 minutah. Kratek sprehod torej. Opazujte okolico, saj naj bi tu živel ogromen, do 2m dolg kuščar – perentie. Midva ga na žalost nisva srečala.

Za sprehod okoli te skale je potrebno imeti vstopnico za NT parks (enaka vstopnica kot velja za npr. King’s Canyon ter ostale predele MacDonnell Ranges). Povezava do spletne strani, kjer se vstopnico tudi uredi, je tukaj.

Ghost Gum

Ghost Gum je na splošno izraz za vrsto evkaliptusa, ki raste v osrednji Avstraliji. V East MacDonnell Ranges stoji eno prav posebno drevo. Stoji na samem, na ravnini, v bližini ni nobenega drugega drevesa in je menda najstarejše drevo v tem delu Avstralije – staro je preko 300 let. Z višino okoli 33m, svetleče belim deblom pač res izstopa iz okolice. Za nas morda tole ni nič posebnega, za prebivalce teh suhih in vročih krajev pa seveda je. Tole je od Alice Springs oddaljeno 76km in je že tik pred naslednjo znamenitostjo: Trephina Gorge.

Trephina Gorge

Najina končna destinacija v East MacDonnell Ranges, 78km iz Alice Springs (vse ostalo je namreč že za 4×4 vozila, ki pa ga midva nisva imela). Trephina Gorge velja za eno najlepših sotesk v vzhodnem delu gorstva. Znana je po rdečih pečinah, peščenih (suhih) strugah in možnostih za pohodništvo. Tukaj je tudi kamp (pravzaprav jih je več), kjer sva preživela izredno mirno noč v prekrasni naravi. Več o kampiranju v MacDonnell Ranges bom napisala spodaj pri nasvetih. Tudi za Trephina Gorge je potrebno imeti vstopnico za NT parks. Povezava do spletne strani, kjer se vstopnico tudi uredi, je tukaj.

Iz kampa sva se podala na večerni sprehod. Šla sva po označeni potki preko suhe rečne struge, nato pa se vzpela na pobočje nasprotne strani soteske. Vzpon je lahek, pot je utrjena, hodila pa sva kakšnih 20 minut. Nič pretežkega. Razgledna točka je označena tudi na maps.me navigaciji oz. se nahaja tule: -23.518925, 134,39907. Od tam je bil lep razgled na v večerni svetlobi žareče hribe v okolici.

Večerno srečanje

Nazajgrede je bila že tema, ko sva prišla v kamp. Na začetku kampa je pipa s pitno vodo in tam sva si potem še umila zobe (v samem kampu namreč ni tekoče vode). Vmes sva ugasnila luči in uživala v tišini in temi narave. Potem pa je kar naenkrat nekaj zašumelo v podrastju nedaleč stran. Nekaj velikega je moralo biti! Rok je hitro posvetil v tisto smer. Sprva nisva videla ničesar, potem pa sva v grmovju in med visokimi travami opazila dvoje oči, ki so se svetile. Gledala sva in čakala, da bi se žival premaknila. Nič … potem se premakne nekaj, kar se je očitno skrivalo par metrov višje na pobočju, prav tako v visoki travi. Kenguru! Ali pa valabi. Odskakal je po pobočju gor. Tiste oči, pa so se tam malo nižje še vedno svetile in gledale direktno v naju. Ko je kenguru odštel, so še malo čakale, potem pa se je žival obrnila in odšla po svoje. In bil je dingo! Že drugič sva ga videla in spet ga nisva uspela fotografirati (prvič sva ga prav tako ponoči videla v King’s Canyon)! Škoda!

West MacDonnell Ranges

Zahodni del MacDonnell Ranges je bolj priljubljen in obiskan, saj ponuja veliko več možnosti za pohodništvo, več sotesk in povezavo do King’s Canyon-a (po cesti, ki je le za avtomobile na 4×4 pogon). Midva pa sva si tole pogledala bolj na hitro, saj sva glavne stvari doživela že na vzhodnem delu. Izbrala sva eno sotesko, ki se nama je po opisu sodeč zdela najlepša, in šla tja malo na sprehod ter se skopat v “billabong” – tolmun.

Ormiston Gorge

Ormiston Gorge je spektakularna soteska nekje proti koncu West MacDonnell Ranges – 135km zahodno od Alice Springs. Na voljo so številne pohodniške poti, ki ponujajo lepe razglede na pokrajino, ob poti pa so napisi z razlagami geoloških pojavov. Midva sva šla hodit en tak krog: začela sva po robu soteske, do razgleda, potem pa sva se spustila do struge (ki je itak na pol suha) in se po strugi vrnila nazaj do začetka soteske. Tam je tudi ta “waterhole”, tolmun, kjer sva se prav prijetno ohladila.

Tudi za Ormiston Gorge je potrebno imeti vstopnico za NT parks. Povezava do spletne strani, kjer se vstopnico tudi uredi, je tukaj. Ko sva potovala midva, je obstajala 3-dnevna vstopnica, s katero sva imela pokrito vstopnino v King’s Canyon (prvi dan), East MacDonnell Ranges (2. dan) in West MacDonnel Ranges (3. dan).

Ochre Pits

Na poti nazaj od Ormiston Gorge proti Alice Sptrings sva videla še napis za Ochre Pits in pač zavila pogledat, kaj je to. Gre za neke vrste “kamnolom” oz. kraj, kjer so avstralski staroselci nabirali (kopali) naravne pigmente. Oker je v osnovi glinena zemlja, oker barve – logično :). Tu pa so temu primešani še kakšni minerali, da dobimo mini mavrično goro oz. mavrično steno. Aboridžini so te barve uporabljali za stenske poslikave pa tudi za poslikave svojih teles za določene obrede.

Tole se nahaja približno 112km zahodno od Alice Springs, tista mavrična stena pa je čisto blizu parkirišča, tako da je tole lahko par minutni postanek na poti.

Nasveti za potovanje po MacDonnell Ranges

Razdalja, stanje ceste in čas vožnje

Alice Springs je idealno izhodišče. Do Trephina Gorge v East MacDonnell Ranges je približno 45 minut vožnje, do Ormiston Gorge v West MacDonnell Ranges pa do 1,5 ure. Vse te ceste so asfaltne in prevozne z navadnim avtomobilom. V obeh primerih bi se dalo peljati še dlje, ampak potem ceste postanejo bistveno slabše in je potreben 4×4 pogon. Tudi če boste imeli terenca, se priporoča vožnja po “tracks” (po teh malo bolj razritih cestah) v konvoju, torej skupaj s še enim avtomobilom. Če slučajno kdo kje obtiči, da ga drugi lahko reši.

Kampiranje

Kampov je kar nekaj v MacDonnell Ranges, so pa vsi precej preprosti. Ni to primerljivo s kampi na npr. hrvaških otokih. To so majhni kampi, kjer je ponoči mir, tišina, nobene luči … in lahko res uživaš naravo. Kampi imajo stranišča (pogosto so “na štrbunk”) in vsaj kakšno pipo s tekočo vodo, ni pa to vedno. Dostikrat imajo tudi plinski žar, ker pač Avstralci so nori na žar :). Kampi navadno nimajo oskrbnika, ampak moraš kamp rezervirat vnaprej, preko spleta. Res priporočava, da se to uredi vnaprej, saj izven Alice Springs signala za telefon hitro zmanjka. Spletna stran za kampe v Northern Territory (kamor spadajo tudi MacDonnell Ranges), je tale.

Divje kampiranje ni dovoljeno, razen na določenih obcestnih počivališčih, ki so tudi ob cesti, ki vodi vzdolž MacDonnell Ranges. Če ste samooskrbni in bi želeli tako na divje prespati, preverite oznake na parkiriščih oz. počivališčih, da je to res dovoljeno. Kazni so sicer kar visoke.

Telefonski signal

Kot sem že omenila, telefonskega signala načeloma izven Alice Springs ni. Oz. se malo pojavi, pa spet zgine … ni zanesljiv in ni močan. Zato se pripravite na to, vstopnico za nacionalni park kupite vnaprej, prav tako tudi rezervirajte kampe in komu povejte, kam greste – za vsak slučaj. Na enem počivališču so imeli prav ojačevalec telefonskega signala – tak “satelitski” krožnik, pred njim pa stojalo za telefon. In dejansko, ko sva tja postavila svoj telefon, sva dobila eno črtico signala. To ni mišljeno za objave na socialnih omrežjih, ampak samo za res nujne klice. Upam, da ne bo nihče potreboval.

Vreme in nevarne živali

Poleti (november – marec) je tu lahko ZELO vroče. Midva sva imela čez dan tudi 42°C. In to je grozno vroče, če si ne predstavljate :). Tudi sonce je zelo močno – prav čutiš ga, kako žge kožo. Zato je obvezno nositi pokrivalo, zaščitne obleke in se redno mazati s kremo za sončenje. Pa seveda vedno imejte s seboj dovolj vode. Regija je tudi dom nekaterih strupenih kač, zato bodite previdni in nosite ustrezno obutev (zaprte čevlje, po možnosti gojzerje oz. dolge hlače).

MacDonnell Ranges ponujajo pristen stik z avstralsko divjino in kulturno dediščino. Tole je bistveno manj obljuden del avstralskega Outbacka, hkrati pa ima še vedno vsaj nekaj infrastrukture, da je narava dostopna tudi z navadnim avtomobilom. Tole ni tak “waw” kot Uluru, je pa ravno ta odmaknjenost, stik z naravo tisto, kar je naju prepričalo. Če iščete nepozabne dogodivščine v osrčju rdečega centra Avstralije, je to destinacija, ki jo le dodajte na svoj seznam oz. načrt potovanja po Avstraliji.