Skriti biser Japonske: Kanazawa

339

Kanazawa je (za japonske standarde) manjše mesto na zahodni obali Honšuja (glavnega otoka). Naju je pritegnil izredno lep park ter zanimiv muzej sodobne umetnosti. Kaj dosti več o Kanazawi nisva vedela, preden sva prišla tja. Ampak, ko sva pa bila tam in si jo ogledala, sva se pa oba strinjala, da je Kanazawa pravzaprav Kyoto v malem. In potem sva odprla Lonely Planet, da bi še kaj prebrala o Kanazawi in ne boste verjeli, prvi stavek je bil, da je Kanazawa “mini Kyoto”. Očitno sva imela prav. Kanazawa ima tradicionalno četrt z gejšami, ima prelepe parke, grad, templje, kot bonus ima še ribjo tržnico, saj je tik ob morju in je suši tu gotovo najbolj svež. Hkrati pa je to relativno majhno mesto, z lahkoto ga prepešačiš in si ga ogledaš v enem dnevu.

Kanazawa – znamenitosti, vredne ogleda

Kenroku-en

Kenroku-en je menda eden najlepših japonskih vrtov in zaradi njega sva sploh šla v Kanazawo. Nekje sva prebrala, da je eno uro pred odprtjem tega vrta, vstop brezplačen (sicer pa moraš kupiti vstopnico). In tako sva bila že ob 7h zjutraj tam, še vsa zaspana, pa bil je precej hladen, malo deževen jesenski dan. Ampak vrt ni bil zato nič manj lep. Nasprotno. Nama se je zdelo, da barve kar žarijo po dežju.

Vrt Kenroku-en je ogromen, potke so speljane med najrazličnejšimi drevesi, potočki, fontanami, slapovi, ribniki … vmes pa so postavljene take gobaste “kapelice”.

Ker so se ravno pripravljali na jesen oz. zimo, so na številna drevesa ravno privezovali stebre in na njih napenjali vrvi. Sprva sva mislila, da s tem drevesa oblikujejo v tiste tipične japonske “bonsajske” oblike, a se je izkazalo, da je to pravzaprav priprava na zimo. S tem, ko nad drevesom napnejo vrvi, ga zaščitijo pred težkim snegom pozimi. Tako sneg po vrveh spolzi dol in ne obsedi na vejah in jih posledično ne polomi. Pametni so ti Japonci! 🙂

Higashi – predel z gejšami in tradicionalnimi hišami

Podobno kot je Gion v Kjotu, je Higashi (Higaši po slovensko, oz polno ime je Higashi-chaya-gai) tradicionalna četrt z nizkimi lesenimi hišami, ter gejšami, ki v teh hiškah izvajajo svoje nastope. Gejše so dandanes redke in jih je težko videti, razen če si rezerviraš vstopnico za predstavo z nastopom gejše. Lahko pa vidiš eno gejšino hišo od znotraj – imenuje se Shima. Midva sva bila tam čisto prezgodaj zjutraj in se nama ni ljubilo čakat, da bi jo odprli. Bilo je čisto prehladno, da bi tam postopala še skoraj 1h. Sva se pač sprehodila po tej gejša četrti, opazovala eno pred-poročno fotografiranje, potem pa se peš odpravila naprej.

Ōmi-chō Market

Kanazawa je obmorsko mesto in logično je, da bodo imeli neko ribjo tržnico, kajne? Omi-cho market je točno to. Ribja tržnica, kjer dobiš najbolj svež suši, vidiš pa lahko tudi več sto evrov vredne ulove. Ko sva se midva sprehajala skozi tržnico, so prevladovali neki raki. Skoraj na vsaki stojnici so jih imeli razstavljene, pa školjke, morske ježke in seveda ribe, ribe, ribe … Kaj naj rečem, zanimivo za videt, čeprav nisem ravno ljubitelj mesa in se mi ulovljene živali, tudi morske smilijo.

21st century museum of contemporary art (muzej sodobne umetnosti 21. stoletja)

Tale muzej je bil Rokova želja, saj je menda arhitekturno zelo zanimiv. Ogledala sva si razstavljene eksponate okoli muzeja, njihovo knjižnico ter nekaj prostorov, ki so bili prosto dostopni. Za aktualno razstavo, ki je delovala zelo zanimivo, pa žal nisva dobila vstopnic. Prvi prosti termin je bil šele zvečer, za kar pa nisva imela časa, niti želje čakati tako dolgo. Spodaj je Rokova arhitekturna razlaga, zakaj je muzej nekaj posebnega.

Stavba želi zabrisati meje med javnim prostorom parka in zasebnim prostorom muzeja. Program muzeja je organiziran okoli štirih dvorišč, zunanja fasada stavbe pa je steklena opna, ki iz parka omogoča direktno opazovanje dogajanja v muzeju.

V muzeju je javno dostopen, brez vstopnine, celoten sistem hodnikov in atrij. V njem je možno izkusiti tišino ter prisotnost neba in oblakov. Izjemna izkušnja. Namreč streha atrija nima robov – tako se zdi, kot da so oblaki in nebo bližje, kot seveda dejansko so. 

Svetišče Ishiura

Na poti nazaj do avtomobila, ko sva mislila, da sva zaključila z ogledi v Kanazawi, sva naključno obiskala še šintoistično svetišče Ishiura. In tudi tu imajo – tako kot v Kjotu – celo promenado torijev, rdečih obokov. Res je, da so ti tori-ji nekoliko manjši kot tisti v Kjotu (svetišče Yasaka-jinja ima vzdevek svetišče s 1000 torijev), a vseeno lepi, v podobni okolici in praktično brez gneče. Ali sva že omenila, da je Kanazawa kot mini Kyoto? 🙂

Ninja-dera

Na poti iz Kanazawe sva se odločila obiskati še en budistični tempelj. Ninja-dera oz. Myōryū-ji je nekoliko izven centra Kanazawe, znan pa je kot tempelj nindž. Tempelj je namreč poln skrivnih stopnišč, tunelov, dvojnih vrat in podobnih stvari. Ime je sicer vprašljivo, saj mnogi trdijo, da tempelj ni imel nobene povezave z dejanskimi nindžami, pač pa je tu v 17. stoletju živel nek paranoičen vladar, ki je poskrbel za vse te skrivne prehode. Ogled templja je možen le v sklopu organizirane skupine, potrebne pa so predhodne rezervacije.

Hokojima

Približno 90km južneje od Kanazawe se ob obali nahaja zanimiv polotok, imenovan Hokojima. Polotok je majhen in je čisto blizu kopnega, a vseeno njegov konec precej štrli v morje. Dejansko gre za eno zelo veliko skalo v morju. V času najinega obiska, je bilo morje še posebno razburkano in je vse skupaj izpadlo noro dobro. Na to skalo se lahko povzpneš, edino pazit moraš, da te vmes kakšen val ne zalije. In potem sva stala na vrhu cca 50m skale, okoli naju pa je divjalo morje. Nora izkušnja in super zaključek obiska Kanazawe (in okolice).