Kako izbrati treking v Nepalu?

1,8K

Ko sva kupila letalske karte za Nepal, sva vedela eno. Šla bi na treking v Nepal. To je bilo jasno. Ampak, na kateri treking bi šla? Poznala sva treking do Everest Base Camp, saj sta bila spomladi tam najina prijatelja. Pa vedela sva za Anapurno, da ljudje tudi tja hodijo na treking. To je bilo na začetku vse. Torej, kako izbrati pravi treking v Nepalu? Pravi treking zase, oz. za naju? Tule bom opisala stvari, ki jih je treba vzeti v zakup, ko izbiraš treking v Nepalu in kaj je pri nama potem pretehtalo, da sva se na koncu odločila za Tilicho trek (ki je del Annapurna Circuit).

Kako izbrati treking v Nepalu?

Trekingi se med seboj razlikujejo glede na: obljudenost (popularnost) trekinga, dolžino trekinga (v kilometrih, času trajanja), nadmorsko višino trekinga, nastanitve na trekingu (je treba kampirat, ali se da spati v kočah?), vremenu, dovolilnicah, ki so za treking potrebne in njihovih cenah. Midva sva šla na izločanje, na začetku sva imela en dolg seznam trekingov v Nepalu, potem pa sva jih izločala glede na zgoraj napisane lastnostni trekingov.

Tole so trekingi, med katerimi sva izbirala:

• 3 Passes Trek
• Everest Base Camp trek
• Annapurna Base Camp trek
• Annapurna Circuit trek
• Langtang trek
• Nar-Phu trek
• Kanchenjunga Base Camp trek
• Upper Dolpo trek
• Upper Mustang trek
• Makalu Base Camp trek
• Dhaulagiri Base Camp trek
• Manaslu trek

Popularnost trekinga

Najbolj popularna sta Everest Base Camp trek – ker bi pač vsi radi videli Everest, ter Annapurna Circuit trek – ker je poceni in lahko dostopen. Midva – taka kot sva, sva seveda takoj na začetku rekla, da pač okoli Anapurne gotovo ne bova šla hodit, ker tja grejo pa res vsi backpackerji. No, na koncu sva šla ravno okoli Anapurne, ampak zakaj sva se za to odločila, vam povem postopoma.

Dolžina trekinga

Časovno so trekingi v Nepalu dolgi od 5 dni pa vse do enega meseca (ali še več). V večini primerov pa govorimo o dveh ali treh tednih.

Med krajše trekinge spadajo: Langtang trek, Tilicho trek, Peaky peak trek, Poon hill trek, Nar-Phu trek … Ti trekingi so načeloma krajši od 10 dni. Vsi ostali trekingi pa so daljši – vsaj 2 tedna (14 dni) ali več. Najina želja je bila, da ne bi cel čas najinega potovanja po Nepalu hodila, ampak bi imela čas tudi za potovanje – da bi videla še kakšen drug del Nepala, ne samo gora. Na razpolago sva imela 3 tedne v Nepalu, zato sva iskala treking, ki ne bo daljši od 2 tednov. Sicer menda čudovit 3 Passes Trek (v okolici Everesta) je tako za naju odpadel.

Poleg same dolžine trekinga je treba upoštevati še čas, da prideš do izhodišča za sam treking. V Nepalu so ceste zelo slabe, vreme je muhasto in hitro izgubiš dan ali dva na poti do izhodišča. Ravno zaradi slednjega sva midva popolnoma črtala z najinega seznama potencialnih trekingov vse trekinge, kjer je treba uporabiti notranje lete. Pač najina odločitev. Razlog pa v tem, da moraš letalske karte za notranje lete kupiti preko lokalne agencije in niso ravno poceni, pa še vsi leti so zelo vezani na vreme. In če je dva dni zelo slabo vreme, nobeno letalo ne bo vzletelo. Kar pomeni, da nama bi lahko zmanjkalo časa za sam treking ali pa bi morala plačevati enormne zneske za zasebne (helikopterske) prevoze. Tako je odpadel Everest Base Camp in vse tam okoli, pa tudi Kanchenjunga, Upper Dolpo in Makalu Base Camp trek. To so namreč vsi trekingi, kjer je treba z letalom (ali pa več dni z avtobusi) do izhodišča.

Ostali so nama še naslednji trekingi:

• Annapurna Base Camp trek
• Annapurna Circuit trek
• Langtang trek
• Nar-Phu trek
• Upper Mustang trek
• Dhaulagiri Base Camp trek
• Manaslu trek

Kondicijska pripravljenost

Z dolžino trekinga je povezana tudi kondicijska pripravljenost. Pač tako je, da moraš imeti nekaj kondicije, da boš lahko recimo 14 dni zaporedoma vsak dan hodil okoli 6h, prehodil med 10-20km in hkrati opravil še v povprečju 600m višinske razlike. Aja, pa še vso svojo prtljago je treba nositi s seboj. Kar pomeni okoli 10kg na hrbtu! Ni mačji kašelj. Midva kondicije načeloma nekaj imava, tako da naju to ni pretirano oviralo pri izbiri trekinga. Ravno nasprotno. Želela sva vseeno nekaj konkretnega prehodit, zato sva tiste krajše trekinge že takoj črtala s seznama. Recimo Poon hill trek, Peaky Peak trek in še nekaj krajših trekingov v okolici Anapurn.

Nadmorska višina trekinga

Himalaja je pač visoka. In kaj hitro se bomo znašli na visoki nadmorski višini. To sicer še ne pomeni, da bo treba hodit po snegu in ledenikih, ampak da se bo treba dvigovati počasi in da bomo imeli na poti verjetno kakšen glavobol zaradi visoke nadmorske višine. Skoraj vsi trekingi prej ali slej pridejo do vsaj 4000m, večina pa jih gre preko 5000m nadmorske višine. Midva sva se z visoko nadmorsko višino že srečala v Boliviji, zato sva vedela, kaj pričakovat in sva bila kar se tega tiče še bolj previdna. Višinska bolezen ni mačji kašelj in res si nisva želela težav na trekingu. Nadmorska višina trekinga sicer ni igrala pomembne vloge pri izbiri trekinga, saj nekih hujših težav z višino v Boliviji nisva imela, je bila pa pomembna pri samih pripravah na treking. Za vse, ki pa visoke nadmorske višine ne prenašate dobro, pa priporočam, da izberete katerega izmed trekingov, ki se ne dvignejo nad 5000m.

Nastanitve na trekingu

Bolj popularni trekingi imajo ob svoji poti številne koče, t.i. tea house, manj obljudeni trekingi pa zahtevajo kampiranje. Nama se je nekako zdelo, da bova že tako imela dovolj “krame” s seboj in da bo treking dovolj naporen brez tega, da bi morala nositi s seboj še vso kamping opremo in potem vsak dan postavljati šotor in spati pri relativno nizkih temperaturah. Tako so odpadli še nadaljnji trekingi, ki so sicer manj obljudeni, ampak seveda z razlogom. Ker se večini ljudi ne da kampirat. Črtala sva še Dhaulagiri Base Camp (ostale kamping-treke sva itak že prej črtala s seznama).

Ostalo nama je le še nekaj trekingov:

• Annapurna Base Camp trek
• Annapurna Circuit trek
• Langtang trek
• Nar-Phu trek
• Upper Mustang trek
• Manaslu trek

Vreme

Tole je bil pri nama glaven dejavnik odločanja. V Nepal sva šla namreč izven glavne oz. najboljše sezone za treking. Top sezona za treking v Nepalu je oktober-november (ko je konec monsunskega deževja, zima pa še ni prišla) ter april-maj (konec zime in pred monsunom). Midva pa sva šla septembra. To je zadnji mesec monsuna. V tem obdobju se priporoča trekinge v t.i. “rain shadow” – dežnem zavetrju. To je recimo treking okoli Anapurn (Annapurna Circuit), saj Anapurne zadržijo dežne oblake in ko hodiš za Anapurnami, si na suhem. Annapurna Base Camp trek pa je pred Anapurno in zato ni najbolj primeren za čas monsuna. Podobno je z Langtang trekom. Enake težave so pri Everest Base Camp treku, le da sva tega črtala s seznama že prej.

V finalni izbor so šli:

• Annapurn Circuit trek
• Nar-Phu trek
• Upper Mustang trek
• Manaslu trek

Dovolilnice, vodiči in cene

Načeloma za vsak treking v Nepalu potrebuješ dovolilnico. Vsak pohodnik potrebuje TIMS kartico – to je kot neke vrste osebna izkaznica pohodnika. Potem pa je odvisno od območja, kjer nameravaš hodit, katero dovolilnico potrebuješ. Dovolilnice lahko stanejo od 20 USD pa vse do 500 USD!

Tole je bil pa deal-breaker za naju. Izmed prej omenjenih trekingov, ki so načeloma primerni za september, nama je bil Manaslu trek najbolj zanimiv. Bil je ravno prav dolg (14 dni), krožna pot (da ne hodiš nazaj po isti poti), ter ne preveč obljuden. Ampak! Za Manaslu trek je obvezen vodič (kar je okoli 30 USD na dan plus prevoz zanj) ter dve dovolilnici: za območje Manasluja (100 USD) ter območje Annapurne (20 USD). Poslala sva nekaj povpraševanj, ampak cene so bile noro visoke. Prišlo naju bi okoli 1500 USD na osebo, kar se nama je zdelo preveč.

Pa sva se zagnala za Nar-Phu trek. To je kot neke vrste “side trip”, krajši treking iz glavne poti okoli Anapurn. Tudi tu je potreben vodič in dve dovolilnici: dovolilnica za območje Anapurn (20 USD) ter dovolilnica za območje Nar-Phu (100 USD). Treking sva še malo skrajšala (odstranila sva pot do vasice Phu in tako prihranila 3 dni), kar pomeni, da bi bil strošek vodiča cenejši, potem pa sva nameravala nadaljevati sama okoli Anapurn. To bi načeloma šlo. Cene so bile “le” okoli 500 USD na osebo.

Na koncu pa sva se odločila, da midva vodiča res ne potrebujeva in ne želiva imeti ob sebi. Midva rada hodiva s svojim tempom, se vmes pogovarjava, včasih skregava, pot skrajšava, če se nama ne da ali pa podaljšava. In to v organizirani skupini z vodičem ne bi bilo možno. Rada imava svoj mir in svobodo. Tako da sva zavrnila še ponudbe za Nar-Phu trek in se odločila, da bo pač najlažje in najbolj smiselno, če greva kar okoli Anapurn.

Končna odločitev: Tilicho trek (ki je del Annapurna Circuit)

Annapurna Circuit treking traja 14-16 dni, lahko pa tudi 25 dni. Odvisno, kje začneš pot, kje jo končaš in koliko stranskih izletov narediš. Odločila sva se, da bova prehodila od vasice Pisang pa do … kamor se nama bo dalo it. Vsekakor pa želiva na poti iti do jezera Ice lake (Kitso Tal) ter Tilicho lake (Tilicho Tal). Ko sva prišla do jezera Tilicho lake, sva si rekla, da je bilo dovolj. Da lepših razgledov ne bo več in da ni smiselno nadaljevat kroga okoli Anapurn. Tam sva se obrnila in se vrnila do izhodišča. Torej sva naredila Tilicho trek, ki je del Annapurna Circuit. Več podrobnosti o tem trekingu bo v ločeni objavi, kjer bova napisala vse podrobnosti, kje sva hodila in koliko sva prehodila.

Čeprav velja Annapurna Circuit za izredno obljuden treking, v septembru ni bilo skoraj nikogar. Tako da sva z izbiro zadela v polno. Mir, tišina, nobene gneče, nizke cene, razgledi pa lepi. Nisva imela vedno jasnega neba, a sva videla dovolj gora, da sva (za silo) zadovoljna.

Ni prave ali napačne izbire. Vsak treking je zanimiv in poseben. Tako da naj vsak pohodnik izbere treking, ki mu je najbolj všeč in odgovarja njegovim željam, sposobnostim in času obiska Nepala. Upava, da vam najini zapisi pomagajo pri izbiri vašega trekinga.