Najin spontani izlet v Francijo v času korone

2,3K

Letošnje leto je prav posebno – v več pogledih. Novi korona virus nam definira življenja že več kot polovico leta, potem pa so bile tu še najine osebne zadeve kot je menjava službe in moj zagovor doktorata. Vse skupaj je pripomoglo k temu, da od februarja nisva nikamor zares potovala. Želja je bila velika, ampak treba je bilo malo počakati. In ko je bil končno zagovor doktorata za menoj in je prišel na vrsto dopust, pa je bila velika večina Evrope že spet zaprta zaradi povečanega števila okužb. A bova potem letos sploh lahko kam šla? Na izlet v Francijo, seveda.

Spontani izlet v Francijo – kako sva se odločila, kam sva šla in kako sva se imela

Kam lahko sploh greva?

Že od sredine avgusta sva imela rezervirane letalske karte za na Majorko. Ampak kmalu po nakupu kart je šla Španija na rdeči seznam in tam tudi ostala. Torej z Majorko ne bo nič. Malo sva še gledala, da bi letalske karte prestavila, zamenjala za katero drugo destinacijo, ampak so se stvari tako hitro spreminjale, da sva rajši počakala do zadnjega. In tako je prišel torek, en dan pred planiranim odhodom in vprašanje: “Kam torej greva?” Kljub koroni so bile letalske karte na dan pred odhodom precej drage, letov pa malo. Torej, letela ne bova, greva nekam z avtom. Ampak kam? Ideja je bila Nemčija ali pa Češka, vendar je bil povsod napovedan dež. Kaj pa Italija? Tudi cela Italija je bila deževna. Da ne omenjam težav s prehajanjem meja. Iz Češke ne bi mogla v Nemčijo, po Balkanu ne bi mogla, ker je itak vse “rdeče” … Tako sva šla v torek spat, brez da bi vedela, kam – če sploh kam, bova naslednji dan odpotovala.

V sredo sem se zbudila na vse zgodaj: “Rok, a greva kam, ali grem kar v službo?” Še enkrat sva pogledala vreme in GoogleMaps, kaj je v radiju 1000km in da nama je kaj zanimivega tam. Spet sem gledala Italijo, ampak vreme res ni bilo primerno za potovanje. Potem pa pogledam malo bolj v levo: “Kaj pa Francija? Tam bo še najlepše vreme, malo dežja sicer bo, ampak minimalno, pa najbrž je toplo, lahko bi se še kopala v morju, pa Provansa je itak lepa in bi jo bilo vredno še enkrat videti?”. DOGOVORJENO! Ob 7h zjutraj sva se odločila, ob 10h sva si splanirala odhod, realno pa sva šla na pot ob 11h 🙂 Vmes sem še skočila v knjižnico po Lonely Planet o Provansi in šla sva na pot.

Izlet v Provanso – plan poti

Itak nisva imela pojma, kaj je v Provansi za videti. Ok, par glavnih stvari sva vedela: da se želiva nekje kopati v morju in pogledat bi šla Avignon – to sem se spomnila še od pouka zgodovine, da je bilo pomembno mesto. Pred seboj sva imela cel dan vožnje in tako sem s pomočjo Lonely Planeta in pa Instagrama naredila pot (hvala vsem, ki ste nama na Instagramu svetovali oz. priporočili kakšen lep kotiček).

Za prvi dan sva si rekla, da se peljeva, dokler se bo dalo. Sprva sva mislila, da če prideva do San Rema v Italiji, bo že dobro. Tam sva enkrat že kampirala, torej poznava kamp. Če pa nama uspe priti še kaj dlje, pa toliko boljše. “Kaj dam v navigacijo?” je vprašal Rok. “Pa ne vem, daj Cannes, da bo za ziher.” In navigacija je rekla, da bova že ob 19h v Cannesu. Potem pa lahko greva še dlje, recimo do Marseille. In res, ob 22h sva že bila v kampu malo pred Marseille in najina francoska dogodivščina se je lahko začela.

Med vožnjo sem naredila kar lep plan najinega izleta. Tako je bil Marseille nekako najbolj oddaljena točka, od tam pa sva se počasi vračala nazaj proti vzhodu. Iz Marseille sva se odpeljala v notranjost do Avignona, potem pa preko hribčkov, mimo številnih lepih vasic nazaj do Grasse, kjer sva se vrnila na obalo, si pogledala še Monako in se nato v nedeljo popoldan odpeljala proti domu. Tale Provansa sploh ni tako daleč! Do Marseille sva imela s postanki vred 11h vožnje, od Monaka pa jih je le dobrih 8h. Vedno se nama je zdela Francija daleč, pa se je izkazalo, da je čisto dostopna tudi za krajše izlete.

Samo da ne bo dežja

Vreme ne bi moglo biti lepše. Nikjer nisva imela dežja. Vedno sva potovala (po naključju, seveda) ravno tako, da sva na določen kraj prišla po ali pa pred dežjem. Doživela sva eno močno neurje, ki je ob obali povzročilo vetrove s hitrostjo preko 100 km/h, midva pa sva bila takrat že nekoliko v notranjosti, kjer so bili sunki le do 70 km/h. Nič hujšega, šotor je zdržal, pa še vreme je bilo naslednji dan brez oblačka. Morje v južni Franciji je bilo še prijetno toplo in tako sva se dvakrat lahko kopala v prečudovitem turkiznem morju Azurne obale, videla pa sva tudi s snegom prekrite gore v daljavi.

Ampak, a je varno?

To je bilo verjetno eno prvih vprašanj, ki sva jih dobila od najinih (starih) mam, ko sva povedala, kam greva. Ali je Francija varna? Hm, ne vem. Poleti sva bila zelo skeptična do potovanj v tujino, ker nisva želela biti tista, ki bosta korono prinesla nazaj v Slovenijo. Sedaj, ko pa je situacija pri nas že tako ali tako slaba, pa je po najinem mnenju vseeno (če ne varneje) iti na potovanje, kot pa biti doma. Na potovanju sva bila načeloma stran od ljudi, v naravi, tudi tisti muzej, ki sva si pogledala, je imel zelo malo obiskovalcev. Spala sva v svojem šotoru, se vozila s svojim avtom … stikov sva imela manj, kot bi jih imela doma, kjer bi morala v službi sedeti v pisarni s še petimi sodelavci.

Nama se najino potovanje ni zdelo pretirano ne varno. Masko sva nosila v vseh zaprtih prostorih in tam, kjer je bilo to zahtevano, kar je v Franciji in Monaku tudi npr. na mestnih trgih, mostovih ipd. Kar pa se tiče varnosti v tistem pravem pomenu besede, pa tudi nisva imela težav. Veliko ljudi naju je opozorilo, da naj bova previdna, kje parkirava avto, saj se vlomi dogajajo pogosto. Posledično sem jaz svoj računalnik povsod nosila s seboj in ga nikoli pustila v avtu. V najinem primeru je bilo vse v redu in se nikjer nisva počutila nevarno. Morda naključje ali pa dejstvo, da smo izven sezone?

Končno spet na potovanju

Izlet v Francijo je bil odličen. Po res dolgem času sva spet potovala. Poleti sva sicer šla za vikend v Dolomite, pozimi pa za vikend na Madžarskem, ampak to se ne šteje za resno potovanje – vsaj pri nama ne. Februarja sva bila v Tuniziji, vendar je bilo organizirano potovanje in je bilo tudi nekoliko drugače. Torej … nazadnje sva zares potovala v Južni Ameriki, kar je že eno leto nazaj! Kljub temu, da je bil tudi najin izlet v Francijo precej kratek, pa nama je vseeno dal malo tiste potovalne energije in veselja.

Spet sva se vozila naokoli, si ogledovala lepe kraje, poskušala dobro hrano in imela svobodo. Tisto, ko se usedeš v avto in si rečeš “Kam bi se odpeljala?” En dan sva spala nekoliko dlje, ker nama je pasalo, drugi dan sva vstala zgodaj, ker sva si zadala veliko vožnje. En cel dan sva preživela na plaži, spet drugi dan pa sva se ves čas vozila in si ogledovala stvari. Bilo je točno tako, kot sva si želela, če ne še boljše. Vedno je potovanje lahko še daljše, ampak tudi teh 5 dni je bilo super.