Zakaj sem sploh želela na izlet v Pariz? Preprosto, ker sem si želela videti slike znanega francoskega impresionista Claude Moneta (1840 – 1926). O njem sem brala že kot šolarka v knjigi Linejka v slikarjevem vrtu in od takrat komaj čakala, da bom lahko vse te slike videla v živo. Leta 2003 smo bili s starši v Parizu in smo obiskali Monetovo hišo z vrtom v mestecu Giverny; v muzeje pa takrat nismo hodili, ker je ravno razsajala ptičja gripa in smo se poskusili izogniti večji koncentraciji ljudi v zaprtih prostorih. Tokrat pa sva se odločila: muzeji v Parizu Monetovimi slikami so glavni!
Muzeji v Parizu, kjer hranijo Monetove slike
Več kot 10 let kasneje, so mi Monetove slike še vedno všeč in tako sva hladnega, a sončnega januarskega jutra, teden dni po napadu na časopisno hišo Charlie Hebdo, vstopila v prvega izmed 3 muzejev z Monetovimi slikami, Musee Marmottan. Občutki? »Waw! Končno sem tukaj!«
Musee Marmottan
Ta muzej vsebuje največjo zbirko Monetovih slik. Kot zapuščino so bile te slike nekoč last Monetovega sina, Michel-a Monet-a, potem pa jih je doniral muzeju. Med drugim lahko v muzeju vidimo Monetovo prvo impresionistično sliko z naslovom Impresija, sončni vzhod. S to sliko se je pravzaprav začelo obdobje impresionizma v svetovnem merilu.
Impresija
Musee d’Orsay
Naslednji dan je bil še boljši: obiskala sva še Musee d’Orsay, ki je pravzaprav preurejena železniška postaja – od tod tudi ime muzeja: železniška postaja se je imenovala Gare d’Orsay. Muzej je ogromen in vsebuje veliko francoske umetnosti, a mene so zanimale samo Monetove slike. Med njimi je tudi slika Makovo polje, ki mi je ostala v spominu že od malega.
Musee d’Orsay v nekdanji železniški postaji
L’Orangerie
Še zadnja je bila galerija L’Orangerie, ki mi je najljubša. Ta muzej so zgradili prav za Moneta. Zamislil si je ovalno dvorano, kjer bi okoli in okoli po stenah visela njegova slika lokvanjev. Menda je želel, da bi bile te slike popolne, zato jih je popravljal tako dolgo, da jih je že skoraj pokvaril. Na srečo so ga prijatelji prepričali, naj s popravki preneha in slike, ki so nastale, so res čudovite.
V muzeju sta dve ovalni dvorani, ki hranita vsaka po 4 ogromne slike Monetovih lokvanjev. Slike so tako velike, da praktično pokrijejo celotne stene dvorane in ko sem sedela v sredini dvorane na klopci, utrujena od celodnevnega pešačenja, sem se počutila, kot da sem v sliki sami. Kamorkoli sem pogledala, sem videla te čudovite lokvanje! Monet je bil res mojster lovljenja trenutkov! Z barvami je znal pričarati spomin določenega trenutka. Najboljše pa je, da so njegove slike od blizu le skupki različnih nanosov barv, od daleč pa se ti barvni reliefi povežejo rože, liste, travo, sonce … v umetnino.
Sanje uresničene: stala sem sredi ovalne dvorane z lokvanji v muzeju Orangerie
