3,7K

Cepljenja za Južno Ameriko so bila ena prvih stvari, za katere sva poskrbela tekom priprav za najino polletno potovanje po Južni Ameriki. Ne boste verjeli, ampak to sva uredila prej, preden sva kupila letalsko karto! 🙂 Zakaj taka panika glede tega? Ma, saj ni panika, samo cepljenja je dobro opraviti vsaj 6 tednov pred potovanjem, da smo do časa, ko pridemo v tujo deželo, že zaščiteni pred določenimi boleznimi.

Kot vedno sva se naročila na pregled v potniški ambulanti v Ljubljani, kjer nama je izredno zabaven zdravnik hotel “prodati” vsa možna cepljenja. Od dejansko koristnih npr. za rumeno mrzlico pa do takih, malo za hec, npr proti noricam 🙂 Da ne bo pomote, zdravnik se je zelo zabaval, pa tudi midva z njim in na koncu, ko smo se zresnili, smo najin seznam potrebnih cepiv oklestili na par tistih najbolj osnovnih, ki so opisana spodaj.

Južna Amerika je ogromen kontinent z veliko različnimi podnebji in vremenskimi ter živalskimi območji. Tako so tudi potrebna cepljenja zelo odvisna od države do države oz. od regije do regije. Ker ne veva točno, kje vse bova potovala, sva se pripravila na vse možne scenarije.

– Hepatitis A

To je bolezen jeter, ki se prenaša preko hrane in vode. Midva sva se proti tej bolezni cepila že pred nekaj časa, ko sva začela več potovati izven Evrope. Čeprav, če pogledate kakšne tuje potovalne ambulante, cepljenje proti hepatitisu A priporočajo tudi za Slovenijo (zemljevid območij s potencialno nevarnostjo je tule). Pa vsi dobro vemo, da velike nevarnosti za to okužbo pri nas ni. Kakor koli, za učinkovito zaščito sta potrebni dve dozi cepiva v razmaku 6 mesecev. Cena cepljenja v popotniški ambulanti je sedaj že 44€ za odmerek, torej 88€ za oba skupaj (midva sva pred par leti plačala nekoliko manj). Kakorkoli, to sva imela midva že urejeno. Obkljukano!

– Hepatitis B 

Hepatitis B je prav tako vnetje na jetrih, ki pa se prenaša s krvjo in pri spolnih odnosih. Načeloma dokler v tujini ne potrebuješ infuzije ali pa ne počneš kakšnih groznih neumnosti ;), se hepatitisa B ni za bati. Jaz sem se proti hepatitisu B cepila v službi zaradi dela s človeškimi vzorci, Rok pa se je cepil sedaj, pred potovanjem v Južno Ameriko. Zdelo se nama je, da je pol leta vseeno dovolj dolga doba, da se lahko (sicer bognedaj) kaj zgodi in bi bilo pametno biti cepljen. Za popolno zaščito so potrebni 3 odmerki. Prve dva sta v razmaku 1 meseca, tretji pa potem po 6 mesecih. Človek (tudi Rok) je delno zaščiten že po 2. odmerku. Cena posameznega odmerka je 24€.

– Rumena mrzlica

To je virusna bolezen jeter in se prenaša s piki komarjev. Rumena mrzlica je razširjena po velikem delu Južne Amerike, predvsem v predelu Amazonke in tropskega nižavja. Ni pa je v Čilu, Argentini in Urugvaju ter na visokih legah v Andih. Jaz sem se cepila že pred potovanjem v Ekvador, Rok pa je svojo dozo dobil tokrat. Za doživljenjsko zaščito zadostuje en odmerek, ki trenutno stane 43,5€. Cepljenje se vpiše tudi v mednarodno cepilno knjižico, ki jo morate imeti s seboj na potovanjih, kadar potujete v ogrožene predele.

Tifus je črevesna bolezen, ki jo povzročajo nekateri sevi bakterij Salmonella. Prenaša se preko okužene vode, hrane ali pa tudi preko onesnaženih rok. Učinkovitost tega cepiva je relativno nizka – ocenjujejo jo na okoli 60-70% in drži le 2 leti. Za krajša potovanja se ne bi cepila, ker pa bova na poti pol leta, sva se vseeno odločila za zaščito. Dovolj je en odmerek cepiva, ki stane 32€.

– Tetanus

Mrtvični krč ali tetanus je bakterijska bolezen, ki prizadene skeletne mišice. Vsi smo bili kot otroci cepljeni proti tetanusu in kdor želi, mu na 10 let pripada poživitveni odmerek, ki ga brezplačno prejmeš pri osebnem zdravniku. Midva sva šla po ponovno cepivo pred potovanjem po jugu Afrike, zato imava to že urejeno. Kljukica!

– Malarija

Malarija je najpogostejša tropska vročinska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Proti malariji ni cepiva, obstajajo samo različne vrste antimalarikov – tablet za preventivno preprečevanje razvoja bolezni. V Južni Ameriki je malarija problematična le v tropskem predelu okoli Amazonke. Zdravnik nama je svetoval, naj si antimalarike Malarone kupiva v Braziliji, ko bova točno vedela kdaj oz. če sploh greva v področja z večjo nevarnostjo malarije.

Malarone se začne jemati 1-2 dni preden pridemo na malarično območje – vsak dan eno tableto, ki jo treba zaužiti skupaj s hrano. Tekom potovanja po malaričnem območju tablete še naprej jemo vsak dan in s tem nadaljujemo še 7 dni po tem, ko rizično območje zapustimo.

Bova še videla, ali bodo antimalariki res potrebni. Javiva kasneje, ok? 😉

– Denga in virus zika

Poleg malarije komarji v Južni Ameriki prenašajo tudi dengo (tropsko mrzlico) in virus zika. Za ti dve bolezni ni cepiva in ni zdravil, zato je mehanska zaščita pred piki komarjev bistvenega pomena. Ob zori in mraku je zelo priporočljivo  nošenje lahkih in svetlih oblačil, ki naj pokrijejo čim več kože. Po najinih izkušnjah je pametno, če obleke niso oprijete ali pretanke, ker zahrbtni komarji pičijo tudi čez majico ali hlače! Tisti del kože, ki ostane izpostavljen zunanjemu svetu, pa je treba namazati z repelentom, ki vsebuje vsaj 30% DEET. Midva imava enega s 50% še iz Afrike 😉

 

Opremljena sva in pripravljena na boj z vsemi možnimi bakterijami, virusi, insekti … upava pa, da jih srečava in izkusiva čim manj 🙂 Držite pesti 😉