Brno je drugo največje češko mesto in leži na JV Češke. V času, ko je Katarina delala v Krakovu je Brno predstavljalo pogosto postojanko na moji (Rokovi) poti do nje oz. Katarinini poti domov. Namreč, Brno je nekako na pol poti, od Dunaja je oddaljen slabo uro vožnje. V Brnu smo imeli vedno postanek ali da se pripravimo na slabe češke avtoceste ali pa da si spočijemo od njih (odvisno v katero smer smo se peljali :)) Tekom enega izmed postankom sem si pogledal arhitekturno znamenitost Brna. To je Vila Tugendhat.
Pot proti Češki
Pot do Brna
Pot do Katarine v Krakovu nas je vodila mimo slikovite pokrajine na avstrijsko – češki meji. Tam so nas pričakala prostrana polja polna žitaric in sončnic, nad njimi pa so mogočno stale vetrnice. Med Dunajem na avstrijski strani in Brnom na češki strani še ni avtoceste (2016), kar nam je olajšalo opazovanje narave, čas potovanja pa se podaljša za kakšno uro. Podobna, a še nekoliko daljša alternativa je cesta čez slovaško in njihove slikovite Visoke Tatre.
Prvi postanek na poti smo naredili v mestu Brno, kjer je postavljena ena izmed mojih najljubši hiš nemškega arhitekta Mies van der Rohe – Vila Tugendhat.
Odprta zasnova dnevne sobe in spuščena okna.
Vir slike: http://bassamfellows.com/content/img/BassamFellowsJournal_Villa_Tugendhat_4.jpg
Vila Tugendhat, Brno
Vila je bila zgrajena leta 1929, do danes pa je bila že mnogokrat okupirana, hudo poškodovana in tik pred našim obiskom (2015) zopet obnovljena. Ob koncu dvajsetega stoletja je bila to upravna stavba, v njej pa je bil leta 1992 podpisan celo sporazum ob razpadu Češkoslovaške. Danes pa je vila pod zaščito UNESCO, za ogled pa se je potrebno najaviti vsaj dva meseca v naprej.
Kaj je tako posebnega na njej? Arhitekt je k projektu pristopal vizionarsko in hišo osvobodil odvečnega kiča, okras je pomenila le materialnost predmetov. Torej les, kamen itn. Tudi njena zasnova je izjemno funkcionalna. Včasih se zdi, da morda celo preveč. Vsak predmet v njej ima svoj razlog obstoja, prav tako tudi njegova oblika.
Pogled iz dnevne sobe proti mestu
Največja posebnost in enkratnost stavbe pa je v njeni prostorski zasnovi. Hiša je zasnovana tako, da ima garažo in spalne prostore v zgornji etaži v nivoju ceste, dnevno – bivalne prostore s kuhinjo pa ima v spodnji etaži pod nivojem ceste. Na drugi strani pa se hiša odpira na svoj vrt. Celoten tloris bivalnega dela je podprt s stebri, kar omogoča vizionarsko zasnovo novega načina bivanja. Ambienti se prelivajo eden v drugega, a med njimi ni vrat. Arhitekti pravimo, da prostor “steče”.
Primer ko pogled steče iz hiše in se hiša poveže z naravo.
Vir slike: https://massimois.files.wordpress.com/2013/11/304.jpg
Druga izjemnost te hiše so velike steklene površine. Še danes je težko dobiti okna velika 3m v višino in 6m v dolžino. Celotna jugo – zahodna stranica je steklena, posamezna okna pa se s pomočjo mehanizma v drugi kleti potopijo v tla in celotna dnevna soba postane kot loža proti parku. Ideja odprtega prostora in inovativnosti, ki je prisotna v hiši, navdihuje arhitekte še danes.
Prigoda s policisti v Brnu
No, medtem ko sem užival v ogledu, nam je s parkirišča pajek skoraj odpeljal avto 🙂 Policijo je klicala starejša gospa, ki je videla, da smo parkirali pred njeno hišo. Iz Vile smo prišli v pravem trenutku, saj je policist avto ravno snemal z GoPro kamero. Nekoliko sem se pregovarjal z njim in se pogodil, da dobim samo kazen, avto pa lahko odpeljem. Po izrečeni kazni in se malo pohecal, če po tem ko jo podpišem lahko dobim njegovo pisalo za spomin 🙂 Policist ni bil ravno za hece in ko je po moji šali z eno roko zgrabil za pištolo, smo vedeli, da je bolje odnehati 🙂 Parking nas je na koncu stal 75€ (kazen + cena najetega odvoza vozila). Z grenkim priokusom smo nadaljevali svojo pot po luknjastih čeških cestah proti Krakovu in nato Lvovu v Ukrajini .
Avstrijsko-češka meja in njena prostrana polja so bila tudi eden izmed krajev, kjer smo kampirali na prostem 🙂
