Stockholm sem obiskala v okviru enodnevnega izleta iz Uppsale, kjer sem bila na konferenci. Na splošno nisem ljubitelj velikih mest in tudi Stockholma se nisem posebno veselila. Želela sem le videti kraljevo palačo, nato pa sem komaj čakala na večerno križarjenje po Stockholmskem arhipelagu.
Hiter ogled Stockholma
Na razpolago sem imela približno 3h časa, da se sprehodim po starem delu mesta, imenovanem Gamla Stan. V Stockholmu sem se najbolj veselila ogleda kraljeve palače, saj imam doma fotografijo, na kateri sem kot 9-mesečni dojenček slikana ravno pred kraljevo palačo v Stockholmu. A vendar ta palača ni bila čisto nič podobna tisti s slike! Kraljeva palača, ki je sem jo imela pred seboj je bila škatlasta stavba, z veliko okni 🙂 Tista na sliki pa je bila romantična in lepa stavba. Brskanje po internetu kasneje v hostlu je razkrilo razlog te razlike. Palača s slike je ni kraljeva palača, ampak kraljeva rezidenca. In to v predmestju Drottningholm, 12km na zahod. Očitno je tisti, ki je pisal opombe v naš družinski album, naredil napako (oči, tebe gledam :))
Stockholm sem kasneje obiskala še enkrat in takrat o njem napisala bolj obširen mestni vodnik: Stockholm, Švedska.
Križarjenje po Stockholmskem arhipelagu
Po tem razočaranju nad kraljevo palačo, se mi sploh ni dalo več raziskovat mesta. Nekaj je gotovo pripomogel tudi dež. Malo sem še tavala po mestu, potem pa končno na parnik! Pa še vreme se je razjasnilo! In vkrcala sem se na manjšo ladjico, ki me je naslednje 4 ure vozila po Baltskem morju, ki se tu zajeda v švedsko zemljo. Križarili smo med otočki, po Stockholmskem arhipelagu in jaz sem noro uživala. Primer take križarjenja je tule (klikni na povezavo) in ga res priporočam.
Občudovala sem gromozanske okrogle kamne (granit) in pa čudovite barve ob nizkem soncu, ki kar traja in traja. Pri nas recimo lahko to nizko sonce občudujemo kakšne pol ure, potem pa zaide in se dokaj hitro stemni. Tu na severu pa to traja tudi uro ali več. In takrat sonce res lepo obsveti tipične švedske lesene hiške, skalnato obalo in zelenje vmes.
Kako dolg je najdaljši dan v letu v Stockholmu?
Še nekaj besed o dolžini dneva: vedno sem si želela izkusiti polarni dan. No, sicer Stockholm še ni tako severno, da bi imeli pravi polarni dan, a vseeno da vsaj približek te izkušnje. Čas mojega obiska je ravno sovpadal z najdaljšimi dnevi v letu, kar je pomenilo, da sonce vzide že okoli 3:30 zjutraj, zaide pa okoli 22h. Ampak tudi ob 1h zjutraj, ko sem se vračala v svoj hostel, še ni bilo popolnoma temno. Še vedno je bilo malo tiste rožnate svetlobe, ki je barvala nebo na zahodni strani. Zanimivo je tudi, kako se telo odzove na toliko sonca. Kljub zelo malo spanca, sploh nisem bila utrujena. Tudi, če sem spala samo 4 ure, sem se ob 6h zjutraj brez težav zbudila. Seveda, saj je bilo sonce že visoko na nebu! In jaz, polna energije, sem šla pred zajtrkom še tečt. Sledilo je celodnevno raziskovanje mesta, zvečer pa se mi tudi kar ni mudilo v posteljo. Seveda, kdo pa bi bil zaspan, če pa je zunaj še svetlo?! Res zanimivo doživetje! Upam, da mi nekoč uspe doživeti tudi tisti pravi polarni dan.






