Lvov ali po ukrajinsko Lviv me je izredno pozitivno presenetil. Ukrajino sem pač pričakovala kot revno deželo z veliko porušenimi zgradbami kot posledico vojne v zadnjem letu. Seveda sem vedela, da je (bila) vojna le na vzhodu države na Krimskem polotoku in Donetski regiji, ampak vseeno se mi je podoba uničenja usidrala v možgane.
Čudovito mesto Lvov. Na fotografiji operna hiša v Lvovu
Avstro-ogrsko mesto Lvov
Lvov pa je pravzaprav čisto nasprotje! Včasih je ta del spadal po Avstro-Ogrsko kraljevino, kar se izrazito opazi na arhitekturi mesta; fasade in pročelja hiš so podobna kot v Ljubljani, pa na Dunaju in Budimpešti. Samo da so v Lvovu vse te fasade neobnovljene in zaprašene od izpustov mimovozečih avtobusov. Ampak ravno ta starinskost in pristnost daje Lvovu poseben čar. Meni se je zdelo res lepo mesto. Stari center mesta Lvov je danes tudi pod UNESCO zaščito.
Avstro-ogrska arhitektura v Lvovu
Hiter sprehod po mestu Lvov
Kaj si pogledati v mestu Lvov? Mi smo naredili takle krog: začeli smo na “glavnem” trgu pri kipu ukrajinskega pesnika Ševčenka, potem smo se podali do operne hiše v Lvovu in nato v stari center mesta Lvov. V parku pred operno hišo so sedeli domačini (izključno moški) in na klopcah igrali šah. Tako čisto zares, ne za turiste, ampak iz svojega veselja. Naju je pristnost in neturističnost takoj navdušila.
Tam smo se sprehodili mimo Armenske cerkve, Dominikanske cerkve in še številnih drugih cerkva ter starih stavb. Naš cilj pa je bil grajski grič, od koder se potem ponudi lep razgled na mesto spodaj. Nazajgrede smo se ustavili še v tipični kavarni (opisano spodaj) in v cerkvi sv. Elizabete in Olge. Ta je že nekoliko dlje od strogega centra mesta, vendar nama je bila zanimiva z vidika kombinacije umetnosti. Nekoč je bila to gotska katoliška cerkev, danes pa je ruska pravoslavna. Zanimivo je, kako se umetnostni in verski stili tu zmešajo. Moja želja je bil še ogled lekarniškega muzeja, a je bil žal ta zaprt.
Cerkev sv. Elizabete in Olge: mešanica gotske katoliške cerkve in pravoslavne cerkve
Za konec smo se zapeljali še do pokopališča Lychakiv, ki velja za enega najlepših pokopališč v Ukrajini in mu pravijo tudi ukrajinski Père Lachaise. Če ne poznate, Pere Lachaise je fancy pariško pokopališče, kjer so pokopani številni znani Parižani, predvsem pa gre za neke vrste umetnostno galerijo. Tako je tudi Lychakiv zbirka umetnosti, presežnikov med nagrobniki ali grobnicami.
Pokopališče Lychakiv
V iskanju kavarne v Lvovu
Mesto Lvov je znano tudi po kavarnah še iz avstro-ogrskih časov. Tam so se zbirali intelektualci, liberalci, študentje tekom raznoraznih obdobij v ukrajinski zgodovini in tam so se rojevale pesmi in romani ter osamosvojitvene ideje. V vodiču Lonely Planet sem prebrala, da je še posebno zanimiva in pristna kavarna Cabinet, saj naj bi imela še originalno pohištvo iz avstro-ogrskega obdobja. S pomočjo navigacije smo našli ulico, kjer naj bi se ta kavarna nahajala, vendar nikjer ničesar podobnega kavarni. Ob podrobnejšem pregledu, smo našli zaprašeno izložbo. Še boljše smo pogledali in res je steklu pisalo Cabinet. A notranjost je razkrivala, da so se očitno odločili kavarno zapreti ali pa prenoviti. Notri je bilo vse podrto, odkopano, zaprašeno … no, morda je pa to ta starinskost, ki jo Lonely Planet obljublja? 🙂 Smo pač odpešačili do naslednje odprte kavarne in si tam privoščili popoldansko malico.
Najbolj me je v Lvovu presenetilo dejstvo, da nikjer ne prodajajo razglednic! Prijateljici, ki zbira znamke sem želela poslati razglednico z ukrajinskimi znamkami, vendar je v celem mestu ni bilo mogoče najti. Na koncu sem v kiosku kupila kuverto in jo prelepila z znamkami! Namreč tudi nisem uspela dobiti znamke, ki je namenjena pošiljanju v tujino. Tako sem mogla skombinirati znamke z nižjimi vrednostmi, da je vsota zadostovala za pot pisma do Slovenije.
Center Lvova nam je bil zelo všeč
