Izlet v (Bosno in) Hercegovino: južni del

938

Izlet v Bosno in Hercegovino sva planirala že večkrat. Ampak potem se nama je vedno zdelo, da je preblizu in/ali da ni dovolj zanimiva. Pa sva šla rajši kam dlje. Po drugi strani pa je Bosna in Hercegovina ravno tako daleč, da je za vikend izlet premalo časa oz. preveč za videti. Ko sva se vračala iz Črne gore, pa se nama je končno poklopilo in naredila sva še izlet v Bosno in Hercegovino. Če smo natančni, sva obiskala le Hercegovino. To je tisti južni del države, kjer naj bi bilo več hrvaškega prebivalstva. V enem dnevu sva si v Hercegovini pogledala zanimivo utrdbo nad mestom Stolac, izvir reke Bune (Vrelo Bune) pri Blagaju, prekrasno mesto Mostar in njegovega “manjšega bratca”, mesto Počitelj, sledil je še postanek pri slapu Kravice, dan pa sva zaključila v Međugorju. In bila sva prijetno presenečena, kako lepa in zanimiva je Bosna in Hercegovina.

Izlet v (Bosno in) Hercegovino

Trdnjava Vidoški nad mestom Stolac

Prihajala sva iz smeri Nikšić v Črni gori, se vozila skozi ovinkaste ceste južnega dela Bosne in Hercegovine in upala, da čim prej prispeva v Blagaj, kjer je bil najin prvi načrtovani postanek. In tako sva se peljala skozi mesto Stolac. Nad mestom sva opazila ogromno trdnjavo (v ruševinah). Katarina: “Hm, Rok, poglej, kakšna trdnjava na hribu, zgleda zanimiva.” Rok vozi in reče: “Če se hočeš ustavit, povej, pa zavijem v mesto.” Katarina: “Ma ne, sej ni treba, greva rajši proti Blagaju … al pa ne … dej, greva pogledat to trdnjavo,” sem na glas razmišljala. Seveda sva bila v tem času že mimo izvoza, Rok se je malo jezil, ko je moral obrnit, ampak sva bila kmalu vesela odločitve.

Avto sva parkirala ob glavni ulici v mestu Stolac, nato pa se peš podala gor proti trdnjavi. Ob poti je zanimiv križev pot, ob vstopu v samo trdnjavo Vidoški pa velika tabla, kjer piše, da je bila to ena največjih in najbolje utrjenih utrdb v Bosni in Hercegovini. V 17. stoletju je imela utrdba 17 obrambnih stolpov, več cistern za zbiranje vode, poslopja za prebivalce, vojsko in za trgovanje. Še danes, ko je utrdba sicer v ruševinah, se vidi, kako velika in mogočna je nekoč bila.

Vrelo Bune (izvir reke Bune)

Tole je ena bolj turističnih stvari v Hercegovini. Na spletu sva videla veliko lepih fotografij čiste zelene vode, ki izvira izpod visoke pečine, poleg pa stoji zanimiva stavba – tekija (dervish house). Greva pogledat, seveda! Ampak … ni šlo vse gladko. Najprej naju je navigacija 2x poslala “kar nekam”, po nekih makadamskih potkah, čez most, ki ne obstaja in podobno. Šele v tretje je uspelo, da sva prišla do parkirišča. Gneča za znoret, ljudi ogromno, jao, to ne vem, če bo za naju. Parkirala sva avto, plačala in se peš podala mimo nešteto stojnic, restavracij do samega izvira. Zagledala sva ta slavni prizor, ampak je bilo toliko ljudi, da sploh nisva mogla res uživat.

Nimaš se kam usest, povsod so restavracije, povsod mrgoli ljudi … V tekijo sva se odločila, da ne greva, saj se nama ni zdela tako zanimiva. Midva sva prišla zaradi samega razgleda. Prečkala sva most in se mimo restavracij prebila do konca, do razgledne točke. Ravno je začenjalo deževat, zato se je tisti moment večja skupina ljudi odpravila nazaj. Izkoristila sva priložnost, se usedla na tla v “prvo vrsto”, iz nahrbtnika potegnila jagode in si privoščila malico z razgledom. Malo naju je sicer dež namočil, ampak ni bilo hudega, hkrati pa sva tako dobila vsaj par sekund miru.

A je sicer tale izvir lep in vreden obiska? Midva sva bila tam na 1. maja, ko je tudi v Bosni in Hercegovini praznik, zato je bilo res veliko ljudi. Če pridete kakšen drug dan, bo morda malo bolj mirno. Razgled na izvir je lep, ampak to je pa tudi vse. Splača se ustaviti in si pogledati – vse skupaj za največ eno uro. Vseeno pa nama pa to bil nek presežek. Sva se rajši odpeljala nazaj (kakšnih 10km) – tja, kjer sva se prej zgubljala z avtom. Že prej sva videla eno restavracijo, nižje dol ob reki Bune. Brez turistov, bolj lokalna scena s tipično bosansko hrano in čudovito lokacijo – na otočku sredi reke. Vas zanima ime? Motel Kolo – poiščite ga na googlu ;).

Počitelj

Počitelj je manjše mestece ob reki Neretvi na jugu Bosne in Hercegovine oz. že kar blizu hrvaške meje. Posebnost tega mesta je ravno njegova majhnost in ohranjenost starinskih stavb. Naju je mestece spomnilo na Albanijo ali pa Turčijo. Gre za tipično otomansko arhitekturp, s kamnitimi uličicami, mošejami z zašiljenimi minareti, na vrhu pa stojijo ruševine trdnjave. Počitelj je idealen za krajši postanek in sprehod če ste npr. na izletu po Bosni in Hercegovini. Več kot 1h po najinem mnenju ne potrebujete za Počitelj.

Mostar

Slavni Mostar. Največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini, znano po svojem Starem mostu – po katerem je tudi dobilo ime. Stari most izvira iz 16. stoletja in je tipične “otomanske” oblike. Visok je kar 24m in je za mnoge zanimiv zaradi možnosti skokov z mostu v reko Neretvo spodaj. Skočiti 24m v globino vsekakor ni kar tako. Midva sva previdno opazovala pogumneže, ki so v letu/skoku izvajali še razne akrobacije. Omeniti velja, da je bil Stari most v Mostarju med vojno leta 1993 porušen in so ga potem naknadno obnovili na način, kot naj bi bil v osnovi postavljen. Torej, most je bistveno mlajši, kot morda deluje.

Poleg mostu čez Neretvo, ima Mostar še zelo lep stari center z mošejami, cerkvami, stojnicami oz. bazarjem. Midva nisva velika ljubitelja mest, zato sva tudi Mostar bolj na hitro obdelala. Je vsekakor večje mesto kot Počitelj, tako da potrebuješ vsaj kakšni 2 uri, morda tri.

Slap Kravica

Pravijo, da je slap Kravica bosanska alternativa Plitvičkim jezerom. Morda … Vsekakor je slap Kravica precej manjši. Poleti se da tam kopati, pa tudi gneča je menda precejšnja. Midva sva prišla tja pozno popoldan začetek maja. Obiskovalcev je bilo ravno prav, da ni bilo gneče. Kopal se seveda ni nihče, a nama je bilo ravno to všeč. Malo manj “cirkusa” je bilo in več priložnosti za mirno uživanje v razgledih. Spustila sva se čisto do dol, do jezera pod slapom, potem pa ugotovila, da so razgledi lepši od zgoraj – s poti. Vrnila sva se gor, se usedla na eno skalo in občudovala bučanje vode. Lepo. Čutilo se je zelo lokalno, mirno, spokojno. Idealno za naju.

Medžugorje

Dan sva zaključila v Medžugorju (Međugorje), enem večjih romarskih središč v Evropi. Tu so se v 80. letih dogajala prikazovanja Marije mladim pastirčkom. Medžugorje sva obiskala že večkrat prej, tako da se tokrat samo sprehodila do same cerkve. Sicer pa je lep tudi vzpon na Križevac, bližnji hrib, na katerem stoji betonski križ, v katerega so vdelane relikvije Jezusovega križa. Nedaleč je še hrib Crnica, kjer pa so se dogajala sama  prikazovanja Marije. Kot romarski kraj je za romarje gotovo zelo pomemben, samo za obiskovalca, turista pa Medžugorje ni nič posebnega.

Tako, to je bil najin izlet v Bosno in Hercegovino, oz. če smo natančni izlet v Hercegovino, južni del države. Najlepši nama je bil slap Kravica ter trdnjava nad mestom Stolac. Počitelj je lepo mesto in vredno postanka ob poti. Pa skoraj bi pozabila: kosilo ob reki Bune je bilo ena boljših stvari.