Plitvička jezera pozimi – zimska idila

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Letošnje izredno nizke zimske temperature imajo vsaj eno dobro posledico: zamrzovanje slapov in jezer. Ko polovica Slovenije nori pod naš slap Peričnik, sva se midva odpravila malo dlje, čez mejo, do nacionalnega parka Plitvička jezera in se tam nagledala zaledenelih slapov in jezer ter se naužila zimskih radosti.

zamrznjeno jezero in zamrznjen slap, plitvička jezera

Mirna, zamrznjena in s snegom prekrita Plitvička jezera in njihovi slapovi

Plitvička jezera pozimi

Bila je nedelja zjutraj, ko smo parkirali na Parkirišču 1 v parku Plitvička jezera. Ob vhodu v park te pričaka tabla z zemljevidom sprehajalnih poti. Kam gremo? Po najdaljši poti, seveda! 🙂 Okoli vseh jezer, mimo vseh slapov! Naš prvotni plan je bil pohod C, ki pa smo ga potem “malo” razširili na pohod K. Tule je seznam vseh možnih poti: povezava 

ženska pohodnica hodi po snežni gazi ob zaledenelem jezeru

Peš okoli Plitvičkih jezer

Primerna oprema je ključna!

Najprej smo se mogli od izhodišča po strmi cik-cakasti potki spustiti do prvega slapu po imenu Veliki slap. Že takoj na začetku se je pokazalo, kdo je primerno opremljen in kdo ne. Ko smo se na parkirišču poleg avtobusa večinoma azijskih turistov oblačili smučarske hlače in v nahrbtnike spravljali dereze, smo se počutili trapasto. Ko pa smo se potem ravno po zaslugi derez lahko sproščeno sprehodili po poledeneli potki mimo vseh ostalih obiskovalcev (ki so se dol bolj drsali kot pa hodili), pa smo bili pravi carji 🙂

Veliki slap, 78m

Navdušil nas je že takoj prvi slap – Veliki slap, ki je z višino 78m najvišji v celem parku. Najboljši del so bile ledene sveče, ki so visele od vsepovsod in tvorile zanimive strukture.

zaledenel Veliki slap v Plitvičkih jezerih

Veliki slap v parku Plitvička jezera

Slapovi Milka Trnina

Pot smo potem nadaljevali proti P3, prvem pomolu, od koder poleti ladjica vozi po jezeru in tako obiskovalcem nekoliko skrajša pot. V zimskem času in po zaledenelih jezerih ladjica seveda ne vozi, zato smo morali pot naprej nadaljevati peš. A nam ni bilo hudega 🙂 Steze so bile sicer vedno manj uhojene, ampak je bilo zato drugih obiskovalcev vedno manj. Tako smo že v miru lahko gledali manjše slapove Milka Trnina, kaj kmalu pa smo že hodili čisto sami. Čudovit zasnežen gozd in vso tišino narave smo imeli samo zase in bilo je magično!

Slapovi Milka Trnina pozimi

Slapovi Milka Trnina

Zgornja jezera

Po nekaj časa smo prispeli do Zgornjih jezer, kjer je spet več zaledenelih slapov in eden je lepši od drugega. Najbolj impozanten je bil morda Galovački buk, pa serija slapov Prštavci in še nekaj neimenovanih, ki so bili naravnost dih jemajoči. Pri zadnjem jezeru imenovanem Veliko jezero smo na določenih mestih že hodili po celem snegu, torej bili prvi v tem delu parka v zadnjem tednu odkar je padel sneg. Super občutek!

zamrznjeni slapovi in jezero spodaj

Serija slapov Prštavci

Vrnitev nazaj se je malo zakomplicirala

A počasi se nam je že mudilo, da ujamemo zadnji avtobus s postaje St3 nazaj proti parkirišču P1, kjer smo imeli avto. Pridemo na avtobusno postajo in kaj vidimo? Nikjer nikogar in čisto zasneženo cesto … tu že dolgo ni peljal noben avtobus.

PREBERI ŠE  Izlet po hrvaški Istri

Ups! Kaj pa sedaj? Kako bomo prišli do našega avtomobila? Ura je bila že 4 popoldan, kar pomeni, da se svetli del dneva končuje. Ja, nič … peš nazaj oz. vsaj do vmesne avtobusne postaje. Tokrat po zasneženi, a glavni cesti. Hodili smo s hitrim tempom, da bi čim večji del poti prehodili še po svetlem. Na poti nekje je Rok poklical na recepcijo parka in povedal, kakšna je naša situacija. Odgovor na drugi strani je bil: “Uuu, jeb**ti!” 🙂

zasnežena avtobusna postaja v plitvičkih jezerih

Takole je zgledala avtobusna postaja, St3 🙂

Povedali smo, da smo dobro opremljeni in da lahko pridemo do vmesne postaje avtobusa. V eni uri smo res prehodili celotno zasneženo cesto, na poti pa srečali oskrbnika parka, ki se je v visokem terenskem vozilu peljal reševat dve izgubljeni in premraženi turistki, ki sta očitno tako kot mi pričakovali avtobus. Ko smo prišli do postaje, seveda avtobusa ni bilo več, saj je bil park uradno zaprt že eno uro nazaj, je bila pa vsaj cesta tam splužena. Poleg tega pa se je ravno takrat vrnil ta oskrbnik in v avto sprejel še Roka. Skupaj so se odpeljali do parkirišča, nato pa je Rok prišel z avtom nazaj po nas na omenjeno avtobusno postajo. Konec dober, vse dobro 🙂

moški in ženska pred slapovi v parku plitvička jezera

Pa še midva s slapovi v ozadju, da se ve, da sva bila res tam 🙂

Nekaj nasvetov za vse, ki se boste v park Plitvička jezera odpravili pozimi:

  • Ladjice po parku NE vozijo
  • Avtobus vozi le med postajama St1 in St2, torej med prvim in drugim parkiriščem
  • Odprt je le vhod 1 (Ulaz 1)
  • Parkirnine ne razačunavajo
  • Tudi vstopnice so malo cenejše v zimskem času: namesto 180kn (23,9€) v poletni sezoni, je bila odrasla karta le 55kn. Ker pa smo prišli istočasno kot en turistični avtobus, sva dobila vstopnico za skupino; poleg tega pa sva prosila še za študentske karte in tako sva plačala le 35kn, kar je približno 4,6€. Kul, ane?
  • Tople obleke, visoki pohodniški čevlji, po možnosti tudi dereze so obvezna oprema!
  • Vso malico imejte s seboj, saj nismo videli odprte nobene okrepčevalnice ali prodajalnice hrane/pijače.
  • Uživajte v lepoti zimske pokrajine! 🙂
panorama plitvičkih jezer pozimi

Sneg, led in sonce … idilična zima na Plitvičkih jezerih

Komentiraj

Lahkih nog naokrog
error: Vsebina je zaščitena