Belize je majhna država v Srednji Ameriki, ki pa premore kar nekaj lepot. Imajo čudovito morje in koralne grebene (o tem bo več govora v naslednji objavi), prav tako imajo številne majevske ruševine (tudi o tem bom pisala na blogu) in pa tudi džunglo. In ta džungla je dom opicam vriskačem, po angleško howler monkeys. Midva imava zelo rada živali in rada jih videvava v njihovem naravnem okolju. No, če smo odkriti, je bila najina prvotna ideja oz. želja videti jaguarja. Ampak naravni rezervat, kjer se ga MOGOČE lahko vidi je daleč na jugu države, pa še možnosti, da ga res vidiš, so majhne. Zato sva se odločila, da greva rajši poiskat opice vriskače. Če jih ne bova videla, jih bova pa gotovo slišala. Vriskači so namreč med najglasnejšimi prebivalci našega planeta.
Najglasnejša žival na svetu: opica vriskač, howler monkey
Community Baboon Sanctuary v Bermuda Landing, Belize
En kraj je v Belizeju, kjer so možnosti, da vidiš opico vriskača, res velike. To je t.i. Community Baboon Sanctuary na severu Belizeja v manjšem kraju Bermuda Landing. Gre za lokalno iniciativo, ko so se prebivalci širšega območja zavezali, da del gozdu pustijo nedotaknjen in tako omogočijo opicam, da tam v miru živijo. Community Baboon Sanctuary se nahaja približno 40km severo-zahodno od mesta Belize City, torej je to relativno blizu in lahko dostopna zadeva. Pametno je vnaprej poklicati in se najaviti, čeprav gre tudi brez. Midva sva pač prišla tja, pa je bilo vse zaprto. Sva že skoraj obupala, nakar je iz sosednje hiše prišla najprej mala deklica, nato pa še njen oče. Ko sva mu povedala, kaj želiva, je on poklical oskrbnika. Sledil je približno eno-urni sprehod po bližnjem gozdu, vmes so nas konkretno popikali komarji, ampak smo pa tudi videli in slišali opice vriskače. Sproti pa nama je vodič povedal res veliko zanimivih stvari. Za ceno 20 BZD (okoli 8€) na osebo, je bilo vsekakor vredno.
Slediva lokalnemu vodiču, ki pozna vsak kotiček gozda
Opice vriskači – howler monkeys
V Belizeju je uradni jezik angleščina, pogovorni jezik pa je “broken English”, polomljena angleščina oz. kreolski jezik. In v tem jeziku rečejo namesto “howler monkey” opicam “baboon” (kar je sicer druga sorta opic, ampak v Belizeju je ne poznajo 😀). Natančneje, v Belizeju živijo črni vriskači (black howler monkey). Te opice so relativno majhne. Zrastejo do višine nekje okoli 60-90cm in tehtajo okoli 7kg. Živijo izključno v krošnjah dreves v jukatanski džungli. Nikoli ne pridejo na tla, saj jim drevesa ponujajo vse kar potrebujejo: hrano in zavetje. Ampak najbolj zanimiva značilnost teh opic je njihovo oglašanje. Veljajo za najglasnejše živali na svetu, njihovo “dretje” pa lahko doseže kar 90 dB (decibelov). In verjemite mi, ko povem, da so res glasne. Človek bi mislil, kakšna pošast spušča take grozne zvoke, pa so to le majhne opice.
Bližnje srečanje z opicami vriskači
Najin vodič je bil temnopolti domačin srednjih let, ki se je izkazal za izredno zabavnega možakarja. Odpeljal naju je v gozd in nama takoj povedal, da ne garantira, da bomo opice tudi videli. “To ni živalski vrt”, je večkrat poudaril. Med sprehodom nama je pokazal drevo mahagoni – belizejski ponos. Mahagoni je tudi na belizejski zastavi, predvsem pa so ga cenili Britanci, ki so nekoč kolonizirali Belize in mahagoni množično izvažali v Evropo.
Drevo mahagoni, ponos Belizeja
Pokazal nama je tudi krojaške mravlje. “Te pa poznava že iz Peruja!” sva se mu pohvalila. “Ali vesta, za kaj se da te mravlje uporabiti?” naju je vprašal. Itak, da nisva vedela. “Poglejta,” reče in ujame eno ogromno mravljo. Prijel jo je tik za glavo, da ga ni mogla uščipniti. “Kaj narediš, če se v džungli hudo poškoduješ? Nimaš prve pomoči, krvaviš, zdravnik pa je res daleč. Uporabiš tole mravljo, seveda! Takole …” Mravljo je stisnil, da je razprla svoje klešče in si jo pritisnil ob kožno gubo. Mravlja je uščipnila nagubano kožo. “Takole, pa sem si zašil rano. V džungli preprosto uporabiš mravlje, da ti zašijejo rano!” Noro, kajne?
Kako si zašiješ rano s pomočjo mravelj
Še naprej smo se sprehajali po gozdu, on pa je klical opice in oponašal njihovo oglašanje. In nato smo jih zagledali! Majhne opice visoko v krošnji dreves. Še malo jih je “izzival” z oponašanjem in kričanjem, nato pa so se odzvale. Seveda ene 10x glasneje kot najin vodič 😃 Midva pa sva samo stala in poslušala. Kakšni zvoki. Noro! Iz podrasti je najin vodič odtrgal neko vejo in jo pomolil visoko v zrak. Ena opica se je opogumila in prišla bližje, si utrgala nekaj listov in si jih hitro zbasala v usta. Ko je ugotovila, da ji ponuja očitno izredno sladke liste in da ji ne bomo storili nič slabega, je obvisela na repu, z glavo navzdol in si z rokami trgala liste. Kakšno doživetje, res neverjetno! Hvala Tini (z bloga Potepanja) za tole idejo.
Howler monkey – opica vriskač s polnimi usti
