Odkrivava Slovenijo: izlet na Koroško

by Katarina
Objavljeno: Posodobljeno:

Zadnja leta res veliko potujeva. Predvsem rada odkrivava manj poznane kraje. Pa sva si rekla, zakaj pa ne bi šla odkrivat še Slovenijo. Vsi poznamo Bled, Piran in Postojno … kaj pa ostali kraji po Sloveniji? Koliko jih midva poznava? Nekaj Slovenije sva že videla, to drži, a sva se odločila, da našo deželo spoznava še bolje. Najprej sva šla v Prekmurje – najdlje, kar se da iz Ljubljane. Pretekli vikend pa je prišla na vrsto naslednja nepoznana slovenska regija – Koroška! Izlet na Koroško je bil najin dvodnevni oz. vikend izlet po Sloveniji. Kljub temu, da vedno znova misliva, da je vse blizu in toliko pa spet ni za videti, se izkaže, da je temu nekoliko drugače. Kaj vse se splača obiskati na Koroškem, pa preberite spodaj.

violična zvončnica

Koroška se lahko pohvali z izredno zeleno pokrajino

Izlet na Koroško

Za raziskovanje sva si vzela kar 2 dni časa. Začela sva v soboto zjutraj z ogledom rudnika v Mežici in nato nadaljevala s popoldanskim plezanjem v Topli. Nedelja pa je bila namenjena krajšim ogledom: muzej v Dravogradu, mest Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem ter še nekaj skritih naravnih in kulturnih znamenitosti. Zvečer sva se proti Ljubljani vrnila preko Graške Gore. To je lepa cesta, ki ponuja čudovite razglede na Koroško, potem pa se spusti v Velenje, od koder avtocesta ni več daleč.

Rudnik Mežica

Najina prva točka na izletu po Koroškem je bil obisk rudnika Mežica. Tu so dolga stoletja kopali svinčeno in cinkovo rudo – vse do leta 1993, ko so se zaradi ekonomski razlogov odločili rudnik zapreti. Glaven problem je bila voda, ki jo je bilo treba ves čas izčrpavati iz rudnika, sicer bi zalila spodnja obzorja (ali nadstropja), poleg tega pa je bilo tudi rude vedno manj. Po zaprtju so rudnik spremenili v muzej.

skupina ljudi se spušča v rudnik Mežica

Spust v rudnik

Ogled Rudnika Mežica je možen na 3 načine: peš, s kolesom ali s kajakom in midva sva preiskusila že vse. Peš ogled je najbolj turističen, največ lahko izveš o delovanju rudnika, o načinih kopanja rude, ter se sprehodiš mimo številnih eksponatov. Najbolj aktiven je ogled rudnika s kolesom, saj prevoziš skoraj celotno širino gore. Na eni strani, v Črni na Koroškem vstopiš v rudnik, na drugi strani, pri Mežici pa izstopiš. Vmes se voziš po temnih rovih, hkrati pa spoznavaš tudi zgodovino in tehnikalije rudnika. Najzanimivejše doživetje pa je vožnja s kajaki po poplavljenem 8. obzorju, ki ji sledi sprehod po rudniku – da izveš še nekaj informacij in zanimivosti. Več o tem doživetju pa v tejle objavi.

moški in ženska v jamarskih oblekah pred spustom v rudnik Mežica

Pripravljena za spust v jamo 🙂

Kralj Matjaž

Ali poznate legendo o kralju Matjažu? Zelo pravičnem kralju, ki pa žal ni bil kos turški vojski. Ko je bežal pred njimi, se mu je odprla skala v gori Peca in mu ponudila zavetišče. Pravijo, da sedaj tam počiva in čaka, da se mu brada 7x zavije okoli mize. Takrat pa bo spet vstal in prišel rešit svoje ljudstvo.

gora Peca, obris Kralja Matjaža

Gora Peca in obris kralja Matjaža v njej. Ga najdeš?

Na poti na vrh Pece je na ogled votlina kralja Matjaža, s ceste v Krajinskem parku Topla (koordinate: 46.47542, 14.77543) pa se vidi kraljev obris v skali. Slednji je bil nama posebaj všeč, saj je v primerjavi z umetno narejeno votlino, obris naravnega izvora. Če se je kralj Matjaž pokazal na skali, je pa morda legenda le resnična ? In kako mrko gleda! Gotovo mu ni všeč, da je že tako dolgo zaprt v jami ?

Krajinski park Topla

Ali veste, kje je konec sveta? Če vprašate Korošce, je to Črna na Koroškem. Povedali vam bodo tudi, da je v Črni krožišče z namenom: ker ne moreš več nikamor dalje, se lahko tam samo še obrneš ? No, ampak dejansko ima to krožišče 3 izvoze in eden izmed njih vas pripelje v Krajinski park Topla. Za plezalne navdušence (kot sva midva) je tam plezališče Burjakove peči, za ostale pa čudoviti razgledi (tudi na prej omenjenega kralja Matjaža), sprehodi po pašnikih in mimo starih, tradicionalnih kmetij … Res idilično, mirno, spokojno in nekaj stopinj hladneje kot drugje.

tradicionalna kmečka hiša na jasi sredi gozda

Krajinski park Topla s tradicionalnimi kmečkimi hišami in čudovito naravo

Gestapo zapori v Dravogradu

Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci v Dravogradu svoj štab in pod njim tudi zapore. Kar se je tam spodaj dogajalo, je neopisljivo zlo in nečloveškost. Ujetnike so brutalno pretepali, mučili, jih več dni stradali, nekatere celice so bile tako majhne, da v njih niso mogli stati, poleg tega pa so bile poplavljene, torej so jetniki čepeli v vodi … ob ogledu zaporov, si lahko preberete številne izpovedi ljudi, ki so vse te grozote preživeli. Muzeja gotovo ne boste pustili ravnodušni.
Ogled zaporov je možen po predhodnem dogovoru s Koroškim pokrajinskim muzejem v Dravogradu. Pokličite na tole telefonsko številko in se dogovorite: 02 6212522. Brez skrbi, so zelo prijazni in prilagodljivi.

vhod v jetniško celico Zelle 3 v gestapo zaporih v Dravogradu

Vhod v celico 3

Vodni park Radlje ob Dravi

Ko je čas, da se človek malo ohladi v vročih poletnih dneh, se splača zapeljati v Radlje ob Dravi. Tamkajšnje kopališče je naravno, to pomeni, da v vodi ni nobenih kemikalij, pač za njeno čistočo skrbijo le naravni organizmi. Pa brez skrbi, voda ni okužena, plaža ima drobne okrogle kamenčke in kopanje je prijetno.

vodni park Radlje ob Dravi

Naravno kopališče v Radljah ob Dravi

Rimski vrelec in Ivarčko jezero

Včasih čudoviti kraji v bližini Kotelj, pod Uršljo goro, danes pa zaradi menjave lastništev zapuščeni in zanemarjeni. Rimski vrelec je izvir vode z visoko vsebnostjo železa, kar se lepo vidi tudi po oblogah na skalah, kamor voda pada. Pa tudi vonj je nekoliko kovinski – kot po zarjavelem železu 🙂

rimski vrelec je bogat z železom, kar se vidi tudi po rdečih oblogah na skali

Rimski vrelec je izvir vode z visoko vsebnostjo železa, kar se vidi tudi po rdeči barvi na koritu

Ivarčko jezero kaže na to, da je bilo nekoč tu polno dogajanja: igrišča za mini golf, odbojko, košarko ter številne koče, kjer so bili verjetno lokali. Danes je vse to zaprto, jezero pa zaraščeno in ni več primerno za plavanje. A okolica je še vedno čudovita in primerna za krajše sprehode ali kakšen piknik – le vso hrano in pijačo moraš prinesti s seboj.

zaraščeno Ivarčko jezero

Čudovito, a žal zapuščeno Ivarčko jezero

Soteska Kaštel

Pod Uršljo goro se nahaja še ena zanimivost: soteska Kaštel. Ni to Grand Canyon, pa tudi niso to korita Soče. Kaštel je manjša soteska, ki jo je tu izdolbla reka Suhodolnica. Na poti vidimo več majhnih slapov, predvsem pa gre za sprehod ob reki in skozi gozd. Stvar je tako nepoznana, da po večini Koroške še niso slišali zanjo, le v najbližjih vaseh jo poznajo. Tudi pot po soteski daje vedeti, da tu hodi le malo ljudi. Ampak za naju je ravno to čar, nikjer nikogar, mir tišina, poslušava šumenje vode, ptičje petje in se sprehajava po čudovitem gozdu.

ženska hodi po gozdu skozi sotesko Kaštel

Sprehod skozi Sotesko Kaštel

Izhodišče je pri gostilni Balek oz. še malo naprej, ob cesti, kjer lahko pustite avto (koordinate: 46.46739, 15.0200, če v GoogleMaps vnesete gostilno Balek, vas pošlje na napačno lokacijo, zato uporabite koordinate!). Peš pot vas pelje ves čas ob reki in njeni soteski in po eni uri hoje ste na drugi strani, pri obnovljenem mlinu. Povratek je po isti poti skozi sotesko. Zelo prijeten sprehod, ki je sicer del daljše gozdno-turistične poti Plešivec.

mlin na vodi, soteska Kaštel

Obnovljen mlin na koncu soteske Kaštel

Za mestne ljubitelje: Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem

Na Koroškem ni velikih mest, ampak za naju, ki itak povsod iščeva lepoto narave to sploh ni pomembno. Vseeno pa sva se ustavila v Ravnah na Koroškem in si pogledala tamkajšnjo Forma Vivo – razstavo zanimivih kovinskih struktur na različnih koncih mesta. Če si želite splanirati ogled teh eksponatov, predlagava uporabo spletne strani: https://fvr.si/domov.html.

V Slovenj Gradcu pa sva se sprehodila po starem mestnem jedru, ki letos praznuje že 750-obletnico prve omembe! Nama je bil najbolj zanimiv kip Venetskega konja, ki je menda posnetek konja z Vaške situle. In tako kot je bila pri Venetih navada, je konj idealiziran, lepši, večji kot realni konji. Izvedela sva, da je podoben kip konja tudi v Ljubljani pri Smeltu (pa ga še nikoli nisva videla) ter v Ženevi pred palačo Združenih narodov. Mora biti pa pomembno mesto tale Slovenj Gradec!

Koroški poševni stolp

Vas Vrhe med Kotljami in Slovenj Gradcem se lahko pohvali s čisto pravim poševnim stolpom. Cerkev sv. Urbana je namreč že tako dotrajana, da je začela pokati na stiku zvonika in glavne ladje. Razpoka je jasno vidna, zvonik pa se že res očitno nagiba. Razloga za težavo sta dva: močvirnata tla v kombinaciji s slabimi temelji ter pomanjkanje denarja za obnovo. Upajmo samo, da se zvonik ne bo prehitro zrušil.

cerkev sv. urbana, Kotlje

Razpoka na cerkvi je jasno vidna že od daleč, pa tudi nagibanje zvonika je že opazno

Nasveti za izlet na Koroško:

  • Iz Ljubljane je do Koroške med 1,5 – 2 uri vožnje. Najboljša cesta je, če greste po avtocesti do Arje vasi, nato pa mimo Velenja do Slovenj Gradca in od tam naprej po Koroški. Za najbolj vzhodne dele regije, pa je morda primerna tudi pot po avtocesti do Maribora in potem ob Dravi proti Koroški. To piševa po izkušnjah Korošcev, midva vedno naivno slediva navigaciji, ki naju pelje po ovinkih in makadamu 🙂
  • Na ovinkaste ceste se je dobro hitro navaditi, ker jih je v tej naši severni regiji polno 🙂
  • Narava na koroškem je čudovita! Ste se kdaj spraševali, kje so vsi slovenski gozdovi? En velik delež jih je gotovo na Koroškem, saj je skoraj vse preraščeno.
  • Tu je zelo blizu tudi avstrijska meja. Če želite nekoliko cenejše gorivo, se splača zapeljati čez mejo in tankati tam 😉 Razlike je bilo v času najinega obiska približno 20c/L diesla.
kmetija na griču, obsijana z večernim soncem

Lepo je bilo na Koroškem

Komentiraj

Lahkih nog naokrog