“It’s time for Africa!” se mi poje Shakirina pesem, ki je nastala za svetovno prvenstvo v nogometu v Južnoafriški repbliki. Med tem, ko berete tale zapis, pa si v ozadju le zavrtite ta komad – za boljše vzdušje 😉
Kam v Afriko?
Torej, kako in zakaj greva v Afriko? Lansko leto sva bila čisto navdušena, ko sva v Avstraliji in Novi Zelandiji imela priložnost opazovati živali v njihovem naravnem okolju. In sva se odločila, da je treba kaj takega še ponoviti. Odločitev za safari torej ni bila težka.
Safari, prihajava!
Potem pa je sledilo vprašanje: Kam v Afriko bi šla? Pogoj je bila čim cenejša letalska karta in možnost t.i. “self drive safari-ja”, torej da najameva avto in se sama voziva po parkih in opazujeva živali. Odločila sem se, da bom naredila nekaj planov poti po različnih državah, potem pa bova primerjala stroškovno in glede na to, kaj lahko tam vidiva. Najprej sem začela gledati Južnoafriško republiko, za katero vem, da se da dobiti tudi poceni letalske karte. Pa Rok reče: “Pa ne greva tja! To ni prava Afrika, tam je že preveč razvito in sami bogataši hodijo v njihov Kruger park. To ni za naju”. A bolj, ko sem razvijala plan, bolj nama je bil všeč. Vključila sva še dve majhni državici: Lesoto in Esvatini (nekdanji Svazi). Prva je gorata država, z nenormalno lepo pokrajino – torej, greva hodit v hribe! Druga državica pa ponuja enake možnosti safarija kot znani Kruger park, le da je Svazi veliko manj obljuden. To je to, plan narejen.
Plan potovanja je narejen!
In z nama potuje …
Sedaj pa potrebujeva še družbo. Glede na to, da sva nameravala najeti terenca je fino, da se stroški porazdelijo med več ljudi. In seveda, več nas je, bolj je zabavno, poleg tega pa se nama je zdelo, da bova bolj pogumno potovala, če bo še kdo z nama. Iskala sva, se nekajkrat že skoraj dogovorila, pa so ljudje odpovedali … sva že mislila, da greva sama … Potem pa sem se spomnila na sošolko s faksa, Janjo in ji napisala sms: “A bi šla z nama v Afriko, plan je tak-in-tak, približno 4 tedne …” Janja odgovori: “Pa bi šla, itak!” Čez 3 dni smo imeli kupljene karte! Naslednjih nekaj mesecev smo intenzivno planirali naše potovanje, in ko smo imeli že vse urejeno: prvo vizo, rezervirana prenočišča v nacionalnih parkih, ravno plačan avto … se nam je odločil pridružit še Tomaž, Rokov bratranec. Bilo je čisto naključno: Rok mu je ves navdušen razlagal, kaj vse bomo videli in doživeli, pa je rekel Tomaž: “Joj, kako bi si želel it z vami” in je rekel Rok: “Ja, pa pojdi” Tomaž: “Ok, pa grem.” 🙂 V dveh dneh je imel še on kupljene letalske karte, ekspresno izdan potni list in prijavnico za vizo.
Ekipa na milanskem letališču
In tako sedaj 4 popotniki odhajamo v Južnoafrikško republiko, Bocvano, Lesoto in Svazi na safari, v hribe, na plaže … in še na kaj vmes … za naslednje 4 tedne.
