Otok La Digue na Sejšelih – znamenitosti in nasveti

889

Otok La Digue je najmanjši izmed treh “glavnih” otokov Sejšelov. Znan je po tem, da nima avtomobilskega prometa in naj bi bil zato bolj umirjen. Pa omeniti velja, da je tamkajšnja plaža Anse Source d’Argent razglašena za najlepšo plažo na svetu. Naju je seveda ta opis otoka prepričal in takoj po pristanku na Sejšelih sva se odpravila na La Digue. Z namenom, da se na bolj umirjenem otoku najprej malo spočijeva, potem pa začneva bolj aktivni del potovanja na Praslinu (sosednjem otoku). A če sem že takoj na začetku čisto odkrita, sva se uštela. Nama La Digue ni bil preveč všeč. Saj je lep, ampak … vam sproti predstavim najino doživljanje otoka La Digue in si sami ustvarite mnenje.

Otok La Digue – znamenitosti

Najprej vam predstavim glavne znamenitosti otoka La Digue. To so seveda v prvi vrsti plaže, imajo tudi nekaj pohodniških poti ter eno posest, lahko bi rekli farmo, kjer se da videti nasade različnih zanimivih rastlin, ter ogrado s sejšelskimi želvami velikankami.

Plaže na La Digue

Anse Cocos

Na JV delu otoka se nahajajo tri prekrasne plaže: Grande Anse, Petite Anse in Anse Cocos. Vse tri so obrnjene proti odprtemu morju in sploh v času našega poletja (junij – september), ko na Sejšelih piha JV veter (monsun), so te plaže samo za gledat. Morje je čisto preveč razburkano, da bi se dalo varno kopat. Valovi so ogromni, tokovi so močni, tako da načeloma prav plavat ne moreš. Midva sva se vseeno odpravila tja, saj so naju slike in opisi teh plaž prepričali.

Do Grande Anse se lahko pripelješ s kolesom (na poti pa so konkretni klanci, tako da ne pričakovat ležernega kolesarjenja!), tam pa se potem začne peš pot, ki te v približno 20 – 30 minutah hoje pripelje mimo Petite Anse do Anse Cocos. Pot je lahka, nič nevarna, vseeno pa je dobro imeti obutev, ki ne opleta. Namreč hodi se tudi po skalah, zato so recimo Teva sandali ali pa kakšni športni čevlji bolj primerni od natikačev. Pa glede na to, da je vlaga na Sejšelih kar visoka, je pač za pričakovati, da se na poti tudi konkretno spotiš. Midva sva prišla do Anse Cocos čisto mokra. Kot da bi se že kopala 🙂

Anse Cocos je dolga plaža, ki ima na vsakem koncu tiste tipične sejšelske granitne skale, ki naj bi nudile malo zavetja pred valovi – kot neke vrste naravni bazenček. Čeprav po najinih izkušnjah ni kaj dosti pomagalo. Naju so valovi tako premetavali po sicer plitki vodi, da sva hitro obupala in sva večino časa preživela v senci na plaži, morje pa sva samo gledala. Grande Anse in Petite Anse sta podobno lepi, a je morje tam še bolj divje. Za fotografirat je super, za kopat pa malo manj.

Anse Patates

Na severni strani otoka je manjša plaža Anse Patates, ki naj bi bila odlična za potapljanje (snorklanje). Najina izkušnja so bili spet ogromni valovi, da niti v vodo nisva mogla normalno. Je res, da sva bila tam popoldne oz. zvečer, ko so tudi sicer valovi večji. Zato ne moreva komentirati o izkušnji potapljanja. Lahko pa poveva, da sva potem zlezla na eno večjo skalo in opazovala čudovit sončni zahod. Zato pa je ta plaža super! Plezanje po skalah je sicer na lastno odgovornost. Nekatere so kar visoke in ostre, tako da bodite previdni.

Malo večja in bolj umirjena plaža (kar se tiče valov) za opazovanje sončnega zahoda je tudi sosednja Anse Severe. Poleg tega pa je tam nekaj stojnic – če bi si želeli privoščiti sveže sadje ali pijačo na plaži.

Anse Source d’Argent

Najbolj poznana in tudi najlepša plaža na otoku La Digue je Anse Source d’Argent. Le-ta se nahaja znotraj tiste “farme”, ki sem jo omenjala že v uvodu – L’Union Estate. Za vstop na to posest se plača vstopnino (junija 2023 je bilo to 150 SCR, kar je 10€). Dejansko sta tam dve plaži Anse Union, ki je večja in pridemo do nje najprej. Naslednja pa je ta Anse Source d’Argent, ki je pa polna res ogromnih granitnih skal. Midva sva šla tu na turo s prosojnimi kajaki. Da res dojameš veličino te plaže, da jo vidiš s prave perspektive … prav moraš s kajakom malo stran in si jo pogledati malo od dlje, s kajaka na morju recimo. Takrat veš, zakaj so to plažo uvrstili med najlepše plaže sveta.

Omeniti tudi velja, da je ob plimi same plaže tu zelo malo, ker je večinoma vse pod vodo. Zato se splača priti zjutraj. Morje je bolj mirno, ljudi je manj, pa še več mivke je na voljo za poležavanje ali sprehajanje po plaži. Pa še to: na tej plaži je tudi nekaj zanimivih balvanov – za vse plezalce. Opis najinega plezanja na Sejšelih je tule.

Izlet s transparentnim kajakom

Čeprav sem to omenila že pri plaži Anse Source d’Argent, se mi zdi, da ta aktivnost potrebuje malo več besed 🙂 Vsi smo verjetno že videli kakšno fotografijo transparentnega (prozornega) kajaka na turkiznem morju v ozadju pa je prekrasna tropska plaža. No, midva vsekakor sva in sva si dala to aktivnost na najin seznam želja za Sejšele. Izkazalo se je, da transparentne kajake izposojajo samo določeni resorti ter dve agenciji na plaži Anse Source d’Argent. Ne, na Praslinu si ga ne moreš nikjer izposoditi. Tudi na Maheju menda ne (razen v določenih resortih). Edina možnost za “navadne smrtnike” je torej plaža Anse Source d’Argent na otoku La Digue.

Midva sva šla prav na turo, ker nisva vedela, da se da kajak tudi samo najeti po urah. Drugače bi verjetno izbrala slednjo možnost. Kakorkoli, na turo sva šla z agencijo Crystal Water Kayaks. Tura se imenuje Robinson Crusoe Tour, traja približno 3h, gre za skupinsko turo, kjer po dve osebi dobita svoj prozoren/transparenten kajak in potem se vesla (ali pa te motorni čoln vleče, če vama veslanje ne gre) od plaže Anse Source d’Argent pa do plaže Anse Pierrot. Nam so rekli, da bomo preveslali 20km, čeprav jih je bilo konkretno manj 🙂 Vodiči se radi malo pohecajo. Cena ture je bila okoli 40€ na osebo (550 SCR).

Bilo je zanimivo, ker smo izvedeli marsikaj zanimivega na poti. Načeloma je okoli Anse Source d’Argent koralni greben, ki pa je žal zaradi segrevanje morja (pojav El Niño) večinoma mrtev. Skozi kajak smo vseeno lahko videli številne pisane ribice in pa veliko belih koral. Najboljša stvar je bil gotovo pogled nazaj proti plaži. Takrat jo vidiš v vsej mogočnosti, z res ogromnimi granitnimi skalami, bujnim tropskim rastjem v ozadju, spredaj pa turkizno morje in bela plaža. Prekrasno.

Vodiči so nam tudi povedali, da so bile te granitne skale nekoč pod morjem. Zato ni nič nenavadnega, da na kakšni skali, ki sedaj stoji na plaži, vidiš tudi del koralnega grebena. S kajaki smo se na poti ustavili na dveh plažah: Anse Robinson Crusoe in Anse Pierrot. Na vsaki smo imeli par minut za kopanje, potem pa smo si pogledali jamo Robinsona Crusoe-ja (tam so snemali film Robinson Crusoe) ter se naučili odpreti kokose. Nazaj do izhodišča so nas s plaže Anse Pierrot odpeljali z motornimi čolni, saj so bili valovi čisto previsoki za veslanje v kajaku.

L’Union Estate in ževle velikanke

Sejšeli so znani tudi po svojih želvah velikankah (želve aldabra). Videti se jih da sicer marsikje na Sejšelih, ampak tule, v L’Union Estate so morda najlažje dostopne. Res je sicer, da so v ogradi, tako da to deluje bolj kot neke vrste živalski vrt (kar nama ni preveč všeč), ampak ok, so vseeno v svojem naravnem okolju. Želv se tu lahko tudi dotakneš – če pridejo dovolj blizu ograje in lahko jih hraniš s travo, ki je v bližini. Midva sva tja prišla precej zgodaj zjutraj, ko so bile želve še zelo zaspane, tako da so potrebovale kar nekaj časa, da so se ogrele za Rokovo travo. Potem pa jih je nekaj le prišlo do ograde in so malo požvečile tistih par travnatih stebelc. Bilo je zanimivo doživetje, ogradi navkljub.

Poleg želv imajo v L’Union Estate tudi nasade vanilije (midva sva to videla že v Mehiki, tako da temu nisva posvečala preveč pozornosti), ter nasade kokosovih palm. Videti se da še druge domače živali ter predelovalnico kokosa, kjer delajo npr. kokosovo olje. Če že plačaš vstopnino za to posest, se splača pogledati vse, kar ponujajo 😉 .

Otok La Digue – nasveti in koristne informacije

Sedaj pa lahko podava še nekaj nasvetov glede otoka La Digue.

Transport do in po otoku La Digue

Do otoka La Digue se pride z ladjo s Praslina ali pa Mahe-ja. Midva sva imela rezerviran trajekt Cat Cocos iz Mahe do La Digue. Vožnja traja približno 1,5h in zna biti precej divja, saj je morje med otokoma Mahe in Praslin kar razburkano. Na poti do La Digue je krajši postanek na Praslinu, ampak nam ni bilo treba zapustiti ladje. Nazajgrede sva šla samo do Praslina z isto agencijo. Ta vožnja traja le 15 minut in ni tako divja.

Kot že omenjeno v uvodu, na La Digue ni avtomobilov – razen kakšen taksi se kje najde. Hkrati pa otok ni tako zelo majhen, da bi se dalo povsod pešačiti. Zato večina ljudi uporablja kolesa. Ko sva prišla v pristanišče, sva imela do nastanitve še 2,5km. Lastniki prenočišča so nama ponudili prevoz za 15€ v eno smer, kar se nama je zdelo brutalno drago za ta dva kilometra. Zato sva se že doma odločila, da bova potovala z nahrbtniki in bova to razdaljo prepešačila. Na srečo tu ni bilo klancev, se je pa kar vleklo. Sploh ko ti je vroče in ko nosiš težak nahrbtnik. Ampak sva preživela 🙂 .

Za en dan sva si najela kolesi – v nastanitvi jih ponujajo po 8€/dan, kolesa pa so kar solidna in imajo delujoče prestave. Te res potrebuješ tu na La Digue, saj kamorkoli greš, je vmes nek klanec – konkreten klanec! Še naslednji dan pa sva spet pešačila. Na srečo je bila najina nastanitev relativno blizu plaže Anse Source d’Argent, tako da sva šla do tja peš, potem sva pa itak cel dan preživela na tisti plaži (ogled L’Union Estate, plezanje, izlet s transparentnimi kajaki itd).

Nama je bil ravno ta del La Digue-a najbolj neprijeten. Počutila sva se ujeto. Kamorkoli želiš iti, moraš nekaj (in ne ravno malo) plačat ali pa dolgo in daleč pešačit.

Hrana na La Digue

La Digue ni poceni. No, tudi sicer Sejšeli niso poceni, ampak La Digue pa se nama sploh ni zdel poceni. Restavracije so grozno drage – samo par jedilnih listov sva jih ošinila, pa sva se odločila, da 20€ za pico ne bova dajala. Cenejša opcija so take-away restavracije. Te so nekoliko cenejše (okoli 10€ za jed), hrana je bolj lokalna, kar zveni precej boljše, le da nama ta njihova lokalna hrana res ni bila všeč. Tako sva šla v trgovino in kupila nekaj osnovnih stvari, ter si hrano pripravljala sama. Pa tudi trgovina ni poceni. Cena na lubenici naju je skoraj “sezula”. Polovica lubenice je bila 20€. Ja, očitno jo uvažajo od nekje res daleč 🙂 Tudi sicer je hrana v sejšelskih trgovinah vsa uvožena. Ali iz Indije, Združenih arabskih emiratov ali pa iz Južne Afrike.

Če bi se še enkrat odločala, bi si na La Digue prinesla kaj več hrane od doma. Kasneje na Praslinu in Maheju so bile cene v trgovinah nekoliko bolj znosne.

Najino prenočišče na La Digue

Nastanitev sva izbrala tako, da sva imela svojo kuhinjo in da je bila blizu vsaj ene stvari, znamenitosti. Bivala sva v Chloe’s Cottage, ki je od pristanišča oddaljena približno 2,5km, je pa relativno blizu L’Union Estate (1 km do vhoda).

Tako sva si lahko sama kuhala oz. pripravljala hrano, ter en dan “prišparala” pri najemu kolesa. Cena je bila okoli 100€ na noč, plačala pa sva z gotovino, v evrih.

Zakaj nama La Digue ni bil preveč všeč?

Saj takole, ko opisujem La Digue, sploh ne zveni slabo. In ja, ima kar nekaj lepih stvari, lepih plaž, čudovitih razgledov. Za naju je bil to prvi otok na Sejšelih, tja sva šla direktno po pristanku letala. Možno, da se še nisva čisto sprostila od poti do sem in službe pred tem. Hkrati pa je La Digue po najinem mnenju najdražji izmed glavnih treh otokov in midva sva se počutila precej ujeta. Kamorkoli greš, moraš nekaj plačati. Ali je to pregrešno drag taksi, ali pa najem kolesa, ki tudi ni poceni (lansko leto, ko sva bila na Maldivih, so bila kolesa brezplačna, v sklopu nastanitve). Hrana je grozno draga in posledično nisva preveč dobro jedla, kar se je gotovo poznalo na razpoloženju.

Potem pa tudi morje – povsod je bilo precej razburkano, tako da tudi v tem nisva mogla uživat. Ampak to je bilo pričakovano, saj sva potovala v času JV monsuna. Tista najbolj neprijetna stvar nama je bila pa to, da se nama je zdel La Digue zelo turističen. Vse je naravnano na turiste, povsod vidiš samo turiste, domačinov je malo in nekega pristnega stika nisva doživela.

Ali vam otok La Digue odsvetujeva? Ne. Pojdite na La Digue, saj je lep in vseeno vreden obiska. Midva bi, če bi šla še enkrat, šla tja samo na enodnevni izlet iz Praslina in samo na plažo Anse Source d’Argent (oz. L’Union Estate). To, kar sva doživela in videla tam, bi nama zadostovalo. Seveda pa smo si ljudje različni in morda bo komu drugemu La Digue prekrasen. Naj se vsak zase odloči. Midva sva na Praslinu kasneje veliko bolj uživala.