Otok Praslin je drugi največji otok na Sejšelih. Njegova posebnost so palme coco de mer, ki proizvedejo največji sadež oz. seme na svetu – coco de mer. Fo je neke vrste kokos, ki tehta do 30kg! Poleg gorate in poraščene notranjosti otoka, pa se Praslin lahko pohvali tudi s čudovitimi plažami in lokalnim življenjem. Nama je bil Praslin izredno všeč in bi z veseljem ostala še kakšen dan. V nadaljevanju predstavim otok Praslin – znamenitosti in dodam nasvete za obisk.
Anse Georgette, Praslin, Sejšeli
Otok Praslin – znamenitosti
Plaže
Večina nas pride na Sejšele zaradi plaž, tako da se že spodobi, da začnemo s tem. Na Praslinu je kar nekaj plaž in vsaka je po svoje zanimiva oz. lepa.
Ena najlepših plaž na Praslinu: Anse Lazio
Anse Lazio
Najbolj poznana in menda najlepša plaža je Anse Lazio na severnem delu otoka Praslin (SZ če smo natančni). Tudi midva sva jo obiskala in se strinjava, da je lepa. Čeprav … pri nama je vedno še nekaj 😉 še lepši sta nama bili dve manjši plaži v neposredni bližini. Na desno od Anse Lazio je Petit Anse Lazio, do katere je Rok priplezal po granitnih skalah iz Anse Lazio. Ne vem, če je še kakšen lažji dostop, ker plezanje po skalah je kar zahtevno in tudi traja nekaj časa. Ampak Tale Petit Anse Lazio je bila božanska! Prekrasna je bila tudi plaža čisto na levo od Anse Lazio, ki nima imena. Saj po eni strani je to vse del plaže Anse Lazio, le da pač kos plaže presekajo ogromne skale in moraš okoli njih – ali po morju ali pa zadaj za skalami.
Anse Lazio, Praslin, Sejšeli
Kakorkoli, na Anse Lazio sva preživela cel dan, sedela oz. ležala v senci (dreves je dovolj, da se skriješ pred močnim soncem), se malo selila med eno in drugo plažo in uživala v kopanju potapljanju (snorklanju). Potapljanje je najboljše, najbolj zanimivo okoli teh velikih skal, zato je bila tista manjša plaža na skrajni levi najboljša, najbolj polna življenja. Korale so na Sejšelih žal večinoma mrtve, je pa še vseeno ogromno čudovitih, pisanih tropskih ribic. V času JV monsuna (junij – september) je ta plaža “varna”, obrnjena je stran od vetrov in valov in je super za kopanje (za razliko od plaž na jugu).
Little Anse Lazio – rajska plaža na Praslinu
Do Anse Lazio se pride z avtomobilom, če ga imaš najetega. Plačljivo parkirišče je na voljo tik pred plažo. Lahko pa greste tudi z avtobusom in potem malo peš. Midva sva naredila krožno pot. Zjutraj sva šla z avtobusom do Mont Plaisir, od tam pa sva se večinoma spuščala do Anse Lazio (najprej dvig za cca 30m, potem pa spust do morja, torej za 130 višinskih metrov). Cela pot je trajala manj kot pol ure, a sva kljub zgodnji jutranji uri ter večinoma spustu, prišla na plažo čisto prepotena. Pač, tako je na Sejšelih, vlaga je vedno prisotna. Te poti ne bi priporočala v nasprotno smer, saj te čaka kar nekaj vzpona. Nazaj grede sva šla pa s plaže Anse Lazio spet v konkreten klanec (vzpon za cca 70 višinskih metrov) do avtobusne postaje Anse Boudin in potem z avtobusom “domov”.
Anse Lazio, ena najlepših plaž na Sejšelih
Anse Georgette
Še ena prekrasna plaža na SZ Praslina. Plaža je nekoliko manjša od Anse Lazio, a morda ravno zato še malo lepša. Na vsaki strani je obdana s temi tipičnimi sejšelskimi skalami, ima dovolj dreves za senco na plaži, voda je turizne barve, valov v času JV monsuna ni prevelikih in tudi potapljati (snorklati) se da. Aja, pa plezati tudi 😉 Ampak o plezanju na Sejšelih bova napisala ločeno objavo.
Anse Georgette, manjša plaža na severu Praslina
Do te plaže se gre načeloma preko resorta Lemuria, oni pa imajo omejeno število ljudi, ki lahko na dan prečkajo resort. Zato se priporoča rezervacija. Menda je treba tja poklicati, na email se nama ni nihče odzval. V najinem primeru nama je rezervacijo uredila lastnica nastanitve na Praslinu. Ampak, ko sva pa prišla do recepcije resorta Lemuria, naju pa nihče ni vprašal po rezervaciji, samo izpolnit sva morala neke papirje.
Malo za šalo malo za res 🙂
Dostop do plaže je torej z avtom ali avtobusom do resorta Lemuria. Tam so na voljo brezplačna parkirišča za tiste, ki imajo avto, za tiste, ki pridejo z avtobusom pa je izstopna postaja Lemuria Junction. Potem je treba pa peš naprej. Do plaže je še približno 2km hoje po urejeni, tlakovani poti. In ker smo na Sejšelih, so tudi tu spet klanci. Niso tako hudi kot pri Anse Lazio, so pa. Tako da spet prideš na plažo prepoten 🙂 Videla sva, da je možno “vštopati” avto za golf, da te zapelje do plaže. Cene (če se sploh plača) pa žal ne veva. Sva bila preveč zaposlena z nabiranjem mangov, ki so ležali kar ob poti! Če drugje nisva mogla kupiti svežega, zrelega sadja, sva ga pa vsaj nabrala lahko 🙂
Rajski Sejšeli, plaža Anse Georgette, Praslin, Sejšeli
Cote d’Or oz. Anse Volbert
Cote d’Or oz. Anse Volbert je izredno dolga peščena plaža v bližini kraja Baie Sainte Anne, ki pa nima teh tipičnih sejšelskih skal. Je pa vseeno božanska. Dostop enostaven, tokrat ni treba v noben klanec hodit, samo čez cesto greš in si na plaži. In to kakšni plaži. Bela mivka, noro turkizna voda, dolga plaža … kot Maldivi, se je nama zdelo 🙂
Cote d’Or – bela mivka in turkizno morje. otok Praslin, Sejšeli
Anse Grande in Anse Volbert
Ti dve plaži sta obrnjeni proti jugu oz. zahodu. V času najinega obiska Sejšelov (junij 2023) je bila celotna južna stran Praslina obdana z morsko travo, tako da kopanje ni bilo mogoče. Pogled proti zahodu z Anse Volbert je lep v času sončnega zahoda.
Naravna rezervata Fond Ferdinand in Vallee de Mai
Coco de mer
Praslin je eden izmed dveh otokov (drugi je Curieuse), kjer raste palma coco de mer z največjim semenom na svetu. In to pač moraš videti. Že sama palma coco de mer je dih jemajoča. Deblo se dviga do 30m v višino, listi palme pa imajo premer tudi do 5m, potem pa je tu še kokosov oreh coco de mer, ki velja za največje seme na svetu, da ne omenjam njegove oblike, ki je – bodimo iskreni – erotična.
Slavni coco de mer
Sam oreh, dokler je na drevesu je pač ogromen in okrogel – to je ženski del drevesa. Ko je oreh oplojen, pade na tla, ovoj se posuši in notri je potem tisti “the” coco de mer, oreh, ki ima obliko ženskih ritnic. Moško drevo ima tudi erotično obliko. Semena so na takem dolgem izrastku, ki močno spominja na moški spolni ud. Za prenos semena iz moškega drevesa na žensko drevo skrbijo točno določeni kuščarji ter žuželke. Torej, same nenavadne, zanimive stvari so okoli te palme coco de mer. Poleg tega pa v gozdovih Praslina rastejo še številne druge palme, pa tudi vanilija in cimet, zato je obisk enega izmed naravnih rezervatov na Praslinu po najinem mnenju obvezen.
Rok in coco de mer
Fond Ferdinand
Midva sva se odločila za naravni rezervat Fond Ferdinand, ki se nahaja na JV otoka. Vstopnina je nekoliko cenejša od Vallee de Mai, pa še v to ceno je vključen vodič, ki ti vse zgoraj opisano in še marsikaj drugega pove tekom približno 2h sprehoda po praslinski “džungli”. Nakup vstopnic se splača opraviti preko spleta, saj so nekoliko cenejše kot na licu mesta. Plačilo pa je možno tudi s kartico na blagajni. Cena je bila 300 SCR po osebi, kar je okoli 21€.
Vallee de Mai
Skozi Vallee de Mai pa sicer vodi cesta, ki povezuje severni in južni del otoka, tako da se boste skoraj gotovo peljali tudi tam skozi. Vstopnina za Vallee de Mai je bila v času najinega obiska tam 450 SCR, kar je okoli 33€, zato sva šla rajši v prej omenjeni Fond Ferdinand. Skozi Vallee de Mai pa sva se velikokrat peljala z avtobusom in uživala prav v vsaki vožnji in pogledih na gosto džunglo.
Lokalno življenje
Na Praslinu se da imeti tudi kar nekaj stika z domačini in to nama je bilo zelo všeč. Na Grande Anse je bila v soboto zjutraj mini tržnica (na zemljevidu je lokacija označena kot District Market ali pa Grand Anse Farmers’ Market), kjer sva poskusila kupiti kaj svežega sadja (našla sva točno en zrel mango in eno zrelo papajo, kar ni ravno presežek) in videla domačine, ki so kupovali sveže ujete tune. Vera je domačinom na Sejšelih načeloma zelo pomembna, zato zna biti tudi obisk kakšne cerkve v soboto ali nedeljo zanimiv. Že samo petje v kreolščini je zanimivo in drugačno. Midva sva imela še to srečo, da sva bila tam ravno v času sejšelskega praznika neodvisnosti in v ta namen so priredili manjšo lokalno zabavo. Stojnice s kreolsko hrano, glasba, ples … nama je bilo super doživetje.
Praslin – nasveti in koristne informacije
Sedaj, ko upam, da sva vas že prepričala, da na Praslin res morate iti, pa z vami deliva še nekaj koristnih informacij. Splošne nasvete za potovanje po Sejšelih pa najdeš tule: Popotniški nasveti za Sejšele.
Transport do in po otoku Praslin
Na Praslin se pride ali z letalom ali pa z ladjo. Letalo gre hitreje, ampak je tudi precej drago, zato sva se midva seveda odločila za ladjo. Praslin ima ladijsko povezavo z otokom Mahe (Victoria, glavno mesto Sejšelov) ter z La Digue. Vožnja z Mahe do Praslina traja približno 1h15min in zna biti kar divja. Morje je tam precej valovito, če je pa še malo slabo vreme (kar je bilo v najinem primeru v eno smer), pa so valovi ogromni in več kot polovica potnikov bruha. Samo povem, da se pripravite na to 🙂 Midva sva vozovnico za ladjo rezervirala preko spleta: Cat Cocos je prevoznik, cena pa je zasoljenih 60€ na osebo (za linijo Mahe – Praslin). Do La Digue je pot krajša – le 15 minut, cena je nižja – okoli 10€.
Praslin ima prekrasne plaže
Najem avtomobila
Po Praslinu pa se premika ali z najetim avtomobilom ali pa z avtobusi. Midva sva izbrala slednjo možnost. Zakaj ne avtomobila? Ker je otok relativno majhen in se povsod pride z avtobusom, ker so cene čisto majhnih (Kia Picanto) avtomobilov od 45€ na dan (plus strošek čiščenja avtomobila, ki ti ga vse agencije zaračunajo, plus bencin, seveda) in pa ker so ceste ozke, grozno strme in grozno ovinkaste, pa še po “napačni”, levi strani ceste se vozi. Midva sva sem prišla na dopust, zato se nama ni dalo ukvarjat z vožnjo.
Z avtobusom po Praslinu
Avtobusne linije so na Praslinu tri in pokrivajo praktično cel otok. Edino naštudirati je treba vozne rede, da ne čakaš za brez veze. Midva sva prvič čakala več kot eno uro na postaji, potem pa le začela gledati vozne rede in je vse funkcioniralo brez težav. Avtobusi so tudi poceni (12 SCR, kar je okoli 0,8€ za vožnjo). Pa še malo več stika z domačini in lokalnim življenjem imaš na ta način. Na koncu potovanja sva preštela strošek za avtobuse in ugotovila sva, da sva dala manj kot 20€ za dve osebi. Pa sva videla cel Praslin.
Najino prenočišče na Praslinu
Večina obiskovalcev se na Praslinu nastani ali v predelu Cote d’Or, torej na severni strani otoka, ali pa na Grande Anse (južna stran). Ti dve mesti imata tudi najboljše avtobusne povezave. Midva sva zaradi cene izbrala nastanitev na Grande Anse. Nastanitev je bila super, velik čist apartma (imenuje se ANV holiday apartments), edino škoda je bilo, ker v bližini ni bilo uporabne plaže (plaža Anse Grande je imela ogromno morske trave). Zato bi morda naslednjič rajši izbrala nekaj bližje plaže Anse Volbert (Cote d’Or). Sva pa imela v bližini trgovino, avtobusno postajo, pošto, tržnico … ni da ni.
V apartmaju sva si naredila večerjo ter koktejle. Za naju čisto dovolj, ne potrebujeva prestižnih restavracij 😉
Hrana na Praslinu
Hrana na Sejšelih je v restavracijah precej draga, poceni so edino take-away restavracije z lokalno hrano, ki pa nama res ni bila všeč. To so razni curry-ji, ampak meso ima kosti, kožo … vse, samo mesa ne. Tako da sva pač šla v trgovino, si kupila sestavine in si recimo spekla pico 🙂 V primerjavi z La Digue, so cene v trgovinah tu nekoliko bolj znosne. Še vseeno malenkost dražje kot pri nas, ampak se da preživeti.
Take-away restavracija na Praslinu
Zakaj nama je bil Praslin tako zelo všeč?
Praslin nama je bil noro všeč in sva mnenja, da na Praslin res mora vsak obiskovalec Sejšelov. Nama je bilo žal, da nisva bila dlje na tem otoku. Kaj je tako posebnega? Gorata in poraščena notranjost. Tista džungla v sredini je noro lepa. Plaže, ena lepša kot druga in brez pretirano velikih valov (ki sva jih izkusila na otoku La Digue). Možnost svobodnega in poceni premikanja po otoku z avtobusi, stik z domačini. Res, Praslin je prekrasen in bi z veseljem šla še enkrat tja.
