Grutas de Tolantongo – najlepši kraj v Mehiki

1,7K

Ko so se začetne težave na najinem potovanju po Mehiki uredile in sva dobila svojo prtljago, sva lahko začela uživat. In prvi kraj, kamor sva se odpravila, je bila termalna dolina pod imenom Grutas de Tolantongo. In vse do konca 4-tedenskega potovanja po Mehiki je ta kraj ostal na vrhu lestvice. Ja, Grutas de Tolantongo je zagotovo najlepši kraj v Mehiki. Kaj je tako posebnega? Predstavim spodaj 😉

Grutas de Tolantongo

Kaj sploh je Grutas de Tolantongo?

Grutas de Tolantongo v prevodu pomeni “jame Tolantongo”, ampak dejansko to ime zajema celotno termalno dolino. Gre torej za termalno (toplo) reko, ki ima svoj topel izvir v kraški jami. Nad njo je slap, spodaj še en termalni tunel … Ni da ni! Kopati se da tako v reki, kot tudi v jami. V obeh primerih se lahko namakamo v termalni, torej topli mineralni vodi. Nad reko, na pobočju doline je še več manjših izvirov, pod katerimi pa so naredili bazenčke, ki so naravnost čudoviti. Majhni, plitki, a ravno prav veliki, polni kraških nanosov ter tople vode. Božansko!

Kje so Grutas de Tolantongo in kako do njih?

Grutas de Tolatongo se nahajajo v zvezni državi Hidalgo v osrednjem delu Mehike. Od glavnega mesta Mehike, Ciudad de Mexico, so oddaljeni približno 200km proti severu. Grutas de Tolantongo je najlažje obiskati z lastnim prevozom, če ga le imate. Vožnje je konkretne 3h, ali pa še malo več. Večino poti iz Ciudad de Mexico ni avtocesta, pač pa počasna vožnja skozi vasi, polne hitrostnih ovir. Zadnji del poti pa je noro strma in ovinkasta cesta, zato se pripravite na res, ampak RES močno zaviranje. Pot je bila naporna, ampak, ko sva videla, kam sva prišla, sva bila izredno vesela.

Prenočišče v Grutas de Tolantongo ter vstopnina

Na dnu kanjona je nekaj hotelov ter brezplačen kamp. Ali uganete, kje sva spala midva? V kampu seveda! Lepo urejen kamp, kjer se šotor lahko postavi tik ob reki. Kaj češ boljšega? 🙂

Vstopnina v Grutas de Tolantongo znaša 150 pesov na osebo na dan ter 20 pesov za avto. To je okoli 6 evrov. Ker sva v Grutas de Tolantongo prenočila, sva morala plačati vstopnino za 2 dni. Brez problema in z veseljem. Več informacij o cenah, odpiralnih časih in vsem ostalem si lahko pogledate na njihovi spletni strani.

Kaj početi v Grutas de Tolantongo?

Tja se greš kopat, seveda! 😀 In se sprostit in uživat naravo in se imet fino … Ampak dajmo res pogledat, kaj točno se da tam početi.

Reka Tolantongo (Río Tolantongo)

Reka je bila prva stvar, ki sva jo videla, ko sva srečno prišla do dna doline oz. kanjona. Reka je mlečne turkizne barve in ima številne prečne pregrade, ki jo nekako razdelijo na manjše bazenčke oz. umirijo tok reke. Barva reke nekoliko spominja na Blue Lagoon na Islandiji, le okolica je “nekoliko” drugačna ☺️ Takoj, ko sva videla to reko, sva tekla v vodo. Pozabi postavljanje šotora in kosilo. Bova jedla zvečer, sedaj se greva kopat!

Voda je prijetno topla, ni pa ravno vroča. Kamenje na bregu je precej ostro, zato je treba previdno stopati, domačine pa sva videla, da so v vodo hodili večinoma kar v tistih “vodnih” čevljih. Ko pa si enkrat notri … Pa samo uživaš. Malo sva se trudila plavati proti toku, ampak dejansko sva plavala le na mestu. Malo sva se potem prepustila toku, da naju odnese do naslednje pregrade, potem sva spet plezala čez pregrade …

Tunel Tolantongo (Túnel Tolantongo)

Na zemljevidu območja Grutas de Tolantongo, tam na koncu je označeno, da imajo en slap, jamo in tunel. Pa sva šla še to pogledat. Peš ob reki je hoje morda 5 minut od kampa. Tja sva šla z nahrbtnikom (da imava nekje skupaj spravljene brisače, dokumente, fotoaparat). Pa so naju na vhodu pred tunelom obrnili. Z nahrbtnikom ne smeš naprej. Jao! Sva nesla vse nazaj v avto in potem še enkrat. Tokrat z brisačami in fotoaparatom v rokah. To pa gre 🙂 Sledil je še vzpon po nekaj stopnicah in ta-dam! Pred nama se je pokazal slap, za njim pa tunel.

Tunel je pravzaprav 15m dolga jama, ampak zaradi njene oblike, jo imenujejo tunel. Da prideš v tunel, moraš najprej teči pod slapom in te ta že dodobra stušira, nato pa vstopiš v jamo oz. tunel. V trenutku nama je vzelo sapo. Kakšna vročina in kakšna vlaga! Kot bi prišla v savno. Kar težko sva dihala. Po stenah tunela teče vroča termalna voda, tla tunela pa so itak popolnoma poplavljena. Želela sva globlje v tunel, ampak je bilo temno in tako soparno, da si nisva upala. Nato pa je mimo naju šel nekdo z močno vodoodporno lučjo in sledila sva mu globlje v tunel. Nekaj časa smo hodili po ravnem in je bilo po tleh le nekaj centimetrov vode, potem pa je kar naenkrat zmanjkalo tal pod nogami! Velika luknja v tleh tunela, ki jo je bilo treba preplavati in se nato s pomočjo vrvi potegniti ven. Voda pa vroča! Globlje kot smo šli, bolj soparno je postajalo in težje je bilo dihati, ampak bilo je tudi vedno bolj noro. Kakšno doživetje! Kje drugje na svetu še lahko takole zakorakaš v termalno jamo. Res, noro.

Jama Tolantongo (Gruta Tolantongo)

Ko sva se dodobra pregrela v tunelu, sva se še enkrat sprehodila pod slapom in se odpravila v kraško jamo. Kraška jama je veliko večja od tunela, okrogle oblike, napolnjuje pa jo enako topla termalna voda. Počasi sva zaplavala v jamo in že tretjič ta dan sva bila popolnoma navdušena. V sredini jame je slap, okoli slapu pa res nenavadne kraške oblike. Neke vrste venček se je naredil okoli slapu. Pa tudi sicer je jama polna večjih in manjših kapnikov. Spet sem zagledala enega izmed reševalcev, ki je z močno lučjo pospremil nekaj oseb skozi prehod v sosednjo jamo. Seveda sem takoj zaplavala tja in se jim pridružila. Sosednja jama je popolnoma temna, brez kančka naravne svetlobe, ampak s svetilko smo lahko videli čudovite stalaktite med tem, ko smo plavali v topli termalni jami pod njimi. Nadnavdušena (ne vem, če je to dejanska beseda, ampak upam, da opiše najino stanje).

Termalni bazenčki (Pozas termales de Tolantongo)

Naslednji dan sva se odpravila še do znamenitosti, zaradi katere sva sem sploh prišla – termalni bazenčki. Ti se nahajajo nekoliko višje na pobočju doline, zato sva se tja odpeljala kar z avtomobilom. Obstaja pa tudi možnost “javnega” prevoza – najameš lahko moto-taxi ali kombi.

Termalni bazenčki so umetno narejeni bazenčki, v katere oz. skozi katere teče termalna reka. Ta je tekom let bazenčke prekrila z belim apnencem in na stenah bazenčkov naredila čudovite vzorce. Bazenčkov je res veliko, vseh velikosti in oblik, prav tako tudi različnih temperatur vode. Tisti bazenčki bližje izviru imajo veliko bolj vročo vodo, bazenčki spodaj pa nekoliko hladnejšo. Še vseeno pa je vse to topla voda, nikjer ni mrzla. Razgledi pa … nori! Na mlečno-modro reko spodaj, na kaktuse na pobočju doline, na ujede, ki preletavajo nebo. Prekrasno je bilo!

Ali sva vas kaj navdušila? Bi šli do Grutas de Tolantongo, ko boste v Mehiki? Za naju je bila tole najlepša izkušnja celotnega potovanja po Mehiki in res vsem priporočava obisk.